Severna Amerika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
HakanIST (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.125.5 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Engelbert
Vrstica 1:
{{Drugipomeni4|celini|[[meglica|meglico]]|Severna Amerika (meglica)}}
{{Infopolje celina
|title = Severna Amerika
|image = [[File:Location North America.svg|200px]]
|area = 24.709.000 km²
|population = 528.720.588 (2008, 4.)
|density = 22,9/km<sup>2</sup> <ref group=opomba>Podatek za gostoto naseljenosti Severne Amerike temelji le na skupni površini kopnega (23.090.542 km<sup>2</sup>), kar je precej manj kot kopenska in vodna površina skupaj (24.709.000 km<sup>2</sup>).</ref>
|demonym = Severnoameričani
|countries = 23
|list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in North America-->
|dependencies = 22 <!--(see [[List of sovereign states and dependent territories in North America|list of countries]])-->
|languages = [[angleščina]], [[španščina]], [[francoščina]] in drugi
|time = [[UTC-10]] do [[UTC±0|UTC]]
|cities = {{flagicon|Mexico}} [[Mexico City]]<br />{{flagicon|United States}} [[New York City|New York]]<br />{{flagicon|United States}} [[Los Angeles]]<br />{{flagicon|Canada}} [[Toronto]]<br />{{flagicon|United States}} [[Chicago]]<br />{{flagicon|United States}} [[Houston]]<br />{{flagicon|Cuba}} [[Havana]]<br />{{flagicon|Mexico}} [[Guadalajara, Mehika|Guadalajara]]<br />{{flagicon|Canada}} [[Montreal]]<br />{{flagicon|United States}} [[Philadelphia]]
}}
'''Severna Amerika''' je tretja največja [[celina]] na svetu. Najvišji vrh ima na [[Aljaska|Aljaski]] ([[Denali]], 6190 m). Kontinent je poznan predvsem po svojih velemestih in naravnih parkih ([[Grand Canyon]], [[Death Valley]], [[Yellowstone]], [[Bryce Canyon]], ... ). Ko govorimo o državah Severne Amerike običajno govorimo o [[Kanada|Kanadi]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]. Severna Amerika ima približno 525 milijonov prebivalcev. Povprečno tri od štirih prebivalcev ima orožje.
 
== Lega ==
 
Nahaja se med [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] na vzhodu in [[Pacifiški ocean|Pacifiškim oceanom]] na zahodu. Na severu je [[Arktični ocean|Arktično morje]] in na jugu meji z [[Latinska Amerika|Latinsko Ameriko]] ter [[Karibsko morje|Karibskim morjem]]. Njena površina je 24.7219.000 kvadratnih kilometrov. Severna Amerika je od drugih celin povezana le z [[Južna Amerika|Južno Ameriko]] in sega vse do [[Panama|Paname]]. Mnogi sicer [[Medmorska Amerika|Medmorsko Ameriko]] štejejo kot samostojno področje.
 
== Reliefne enote ==
[[Slika:Grand Canyon cloud.jpg|200px|right|thumb|Veliki kanjon (ang. Grand Canyon)]]
 
=== Nižavja ===
* '''Arktično obalno nižavje''' (leži ob južni obali Hudsonovega zaliva ter na severu [[Aljaska|Aljaske]], je dokaj redko poseljeno območje, na severu prevladuje [[tundra]], na jugu pa [[tajga]])
* '''Velike planjave''' (ležijo JV od [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]], na tem območju prevladuje intenzivno kmetijstvo)
* '''Osrednje nižavje''' (leži v porečju pomembnih rek in zajema notranji del Severne Amerike)
* '''Zalivska nižina''' (leži ob [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]] in se razteza od [[Florida|Floride]] pa do Južnega [[Teksas]]a in nadaljuje v [[Mehika|Mehiko]], največja reka v nižini je [[Mississippi]], prisotno je intenzivno kmetijstvo)
* '''Priatlantsko obalno nižavje''' (leži na JV Severne Amerike, sestavljajo jo peščene in glinaste rečne naplavine ter ledeniški nanosi)
* '''Kalifornijska dolina''' (leži ob zahodnem vznožju [[Sierra Nevada|Sierra Nevade]], tamkajšnja kmetijska območja so obdelana s pomočjo namakanja)
 
=== Gorovja in planote na vzhodu ===
* '''Kanadski ščit''' (je največja regija v [[Kanada|Kanadi]], razprostira se na ogromni površini, zgrajen je iz [[predkambrij]]skih kamnin)
* '''Apalači''' (so gorovje na JV Severne Amerike, so močno degradirani in slabo poseljeni)
* '''Piedmont''' (je rahlo valovito področje, ki sega od severa proti jugu vzporedno z [[Apalači]])
* '''Notranje višavje''' (obsega območje južno od reke [[Missouri]] in je območje hribovitega sveta in nizkih gorovij sredi ravnin, na višavju najdemo nahajališča [[svinec|svinca]] in [[cink]]a)
 
=== Gorovja in planote na zahodu ===
* '''Skalno gorovje''' (sega od [[Aljaska|Aljaske]] do [[Nova Mehika|Nove Mehike]], sestavljajo ga vzporedne gorske verige iz smeri od severa proti jugu, vrhovi tam segajo tudi nad 4000 m nadmorske višine)
* '''Brooksovo gorovje''' (leži na severu Severne Amerike, njegov vzhodni del je poledenel, na severu se spušča v obalno ravnino ob [[Severno ledeno morje|Severnem ledenem morju]], na jugu pa v nizko hribovje)
* '''Yukonska planota''' (leži med Brooksovim in Aljaškim gorovjem, vzdolž reke [[Jukon (reka)|Jukon]], naravna vegetacija je [[tajga]])
* '''Aljaško gorovje''' (leži pod Yukonsko planoto, zajema najvišji vrh Severne Amerike (Denali), to gorovje je močno poledenelo)
* '''Obrežno gorovje''' (leži med Kalifornijsko dolino in [[Tihi ocean|Tihim oceanom]], je močno razdrobljeno ozko obalno gorovje z izoblikovanimi obalnimi ravnicami)
* '''Kolumbijska planota''' (leži ob reki [[Snake]] in [[Kolumbija]], je zelo rodovitno območje, ki ima možnostjo namakanja)
* '''Velika kotlina''' (leži JZ od Kolumbijske planote, sestavljena je iz manjših kotlin med [[Sierra Nevada|Sierra Nevado]] in gorovjem [[Wasatch]])
* '''Koloradska planota''' (leži v državah [[Kolorado]], [[Utah]], [[Arizona]] in [[Nova Mehika]], je uravnana planota z vmesnimi gorovji ter nižjimi kotlinami, tukaj najdemo znameniti Veliki kanjon (ang. [[Grand Canyon]])
* '''Kaskadsko gorovje''' (leži na zahodu in zapira območje Visokih planot in kotlin, nastalo je iz vulkanskih kamnin)
* '''Sierra Nevada''' (leži vzhodno od osrednje Kalifornijske kotline, prebivalcem predstavlja prometno in klimatsko pregrado)
 
== Države, ozemlja in odvisna ozemlja==
 
Spodaj je tabela držav in ozemelj v Severni Ameriki razdeljena na tri osnovne regije.<ref name="spp">{{cite web |url=http://www.spp.gov/ | archiveurl=https://web.archive.org/web/20080618182224/http://www.spp.gov/ |archivedate=18 June 2008|title=SPP Background |publisher=Security and Prosperity Partnership Of North America |work=CommerceConnect.gov |accessdate=14 November 2010}}</ref><ref name="epa">{{cite web |url=http://www.epa.gov/wed/pages/ecoregions/na_eco.htm |title= Ecoregions of North America |publisher= [[United States Environmental Protection Agency]] |accessdate=30 May 2011}}</ref><ref name=About.com>{{cite web|url=http://geography.about.com/library/faq/blqzamericas.htm |title=What's the difference between North, Latin, Central, Middle, South, Spanish and Anglo America? |website=About.com}}</ref>
 
{| class="wikitable sortable" style="border:1px solid #aaa;"
|- style="background:#ececec;"
! Država ali ozemlje
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km<sup>2</sup>)<ref>Unless otherwise noted, land area figures are taken from {{Cite journal |url=http://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2008/Table03.pdf | title=Demographic Yearbook—Table 3: Population by sex, rate of population increase, surface area and density | publisher=United Nations Statistics Division | year=2008 | accessdate =14 October 2010}}</ref>
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 2008)<ref>Unless otherwise noted, population estimates are taken from {{cite web|url=http://www.un.org/esa/population/publications/wpp2008/wpp2008_text_tables.pdf |format=PDF| title=World Population Prospects, Table A.1| version=2008 revision | publisher=United Nations | author=Department of Economic and Social Affairs Population Division | year=2009 | accessdate=12 March 2009}}</ref>
! Gostota prebivalstva<br />(na km<sup>2</sup>)
! Glavno mesto
|-
| colspan="5" style="text-align:center;"|'''Severna Amerika'''{{#tag:ref|Ta definicija Severne Amerika vključuje le štiri najsevernejše ozemeljske enote Kanade, Grenlandije, Mehike in bližnjih Bermuda otokov&nbsp;– ob obali in vzhodno od [[Cape Hatteras]], [[Severna Karolina]]&nbsp;– in [[Saint Pierre in Miquelon]]&nbsp;– ob obali in južno od [[Nova Fundlandija in Labrador|Nove Fundlandije in Labradorja]]. Sklici vključujejo<ref name="spp"/><ref name="epa"/><ref name=About.com/>
|group=opomba}}
|-
| {{Flag|Bermuda}} ([[United Kingdom|UK]])
| style="text-align:right;"| {{nts|54}}
| style="text-align:right;"| {{nts|65000}}
| style="text-align:right;"| 1203,7
| [[Hamilton, Bermuda|Hamilton]]
|-
| {{Flag|Kanada}}
| style="text-align:right;"| {{nts|9984670}}
| style="text-align:right;"| {{nts|33573000}}
| style="text-align:right;"| 3,4
| [[Ottawa]]
|-
| {{Flag|Grenlandija}} ([[Danska|Dan]].)
| style="text-align:right;"| {{nts|2166086}}
| style="text-align:right;"| {{nts|57000}}
| style="text-align:right;"| 0,026
| [[Nuuk]] ([[Godthåb]])
|-
| {{Flag|Mehika}}
| style="text-align:right;"| {{nts|1964375}}
| style="text-align:right;"| {{nts|112322757}}
| style="text-align:right;"| 57,1
| [[Mexico City]]
|-
| [[File:Flag of Saint-Pierre and Miquelon.svg|22px|border|link=]] [[Saint Pierre in Miquelon]] (Fr.)
| style="text-align:right;"| {{nts|242}}
| style="text-align:right;"| {{nts|6000}}
| style="text-align:right;"| 24,8
| [[Saint-Pierre, Saint Pierre in Miquelon|Saint-Pierre]]
|-
| {{Flag|Združene države Amerike}}<ref group=opomba>Vključena je ZDA države Hawaji, ki se nahajajo izven območja Severne Amerike v Tihem oceanu in se običajno povezuje z drugimi ozemlji Oceanije.</ref>
| style="text-align:right;"| {{nts|9629091}}
| style="text-align:right;"| {{nts|311630000}}
| style="text-align:right;"| 32,7
| Washington, D.C.
|-
| colspan="5" style="text-align:center;"|'''Karibi'''
|-
| {{Flag|Angvila}} (UK)
| style="text-align:right;"| {{nts|91}}
| style="text-align:right;"| {{nts|15000}}
| style="text-align:right;"| 164,8
| [[The Valley]]
|-
| {{Flag|Antigva in Barbuda}}
| style="text-align:right;"| {{nts|442}}
| style="text-align:right;"| {{nts|88000}}
| style="text-align:right;"| 199,1
| [[St. John's]]
|-
| {{Flag|Aruba}} ([[Nizozemska|Niz]].)
| style="text-align:right;"| {{nts|180}}
| style="text-align:right;"| {{nts|107000}}
| style="text-align:right;"| 594,4
| [[Oranjestad, Aruba|Oranjestad]]
|-
| {{Flag|Bahami}}<ref group=opomba>Ker se [[arhipelag Lucayan]] nahaja bolj v Atlantskem oceanu kot v [[Karibsko morje|Karibskem morju]], so [[Bahami]] del [[Zahodna Indija|Zahodne Indije]] (''West Indies'') in tehnično niso del [[Karibi|Karibov]], čeprav jih Združeni narodi umeščajo v Karibsko skupino.</ref>
| style="text-align:right;"| {{nts|13943}}
| style="text-align:right;"| {{nts|342000}}
| style="text-align:right;"| 24,5
| [[Nassau, Bahami|Nassau]]
|-
| {{Flag|Barbados}}
| style="text-align:right;"| {{nts|430}}
| style="text-align:right;"| {{nts|256000}}
| style="text-align:right;"| 595,3
| [[Bridgetown]]
|-
| {{Flag|Bonaire}} (Niz.)
| style="text-align:right;"| {{nts|294}}
| style="text-align:right;"| {{nts|12093}}<ref name="nethant">Ocene prebivalstva so vzete iz {{cite web | author=Central Bureau of Statistics Netherlands Antilles | title=Statistical information: Population |url=http://www.cbs.an/population/population_b2.asp | archiveurl=https://web.archive.org/web/20100501150627/http://www.cbs.an/population/population_b2.asp | archivedate=1 May 2010 | publisher=Government of the Netherlands Antilles | accessdate=14 October 2010}}</ref>
| style="text-align:right;"| 41,1
| [[Kralendijk]]
|-
| {{Flag|Britanski Deviški otoki}} (UK)
| style="text-align:right;"| {{nts|151}}
| style="text-align:right;"| {{nts|23000}}
| style="text-align:right;"| 152,3
| [[Road Town]]
|-
| {{Flag|Kajmanski otoki}} (UK)
| style="text-align:right;"| {{nts|264}}
| style="text-align:right;"| {{nts|56000}}
| style="text-align:right;"| 212,1
| [[George Town, Kajmanski otoki|George Town]]
|-
| {{Flag|Clipperton Island}} ([[Francija|Fr]].)
| style="text-align:right;"| {{nts|6}}
| style="text-align:right;"| {{nts|0}}
| style="text-align:right;"| 0,0
|&nbsp;—
|-
| {{Flag|Kuba}}
| style="text-align:right;"| {{nts|109886}}
| style="text-align:right;"| {{nts|11204000}}
| style="text-align:right;"| 102,0
| [[Havana]]
|-
| {{Flag|Curaçao}} (Niz.)
| style="text-align:right;"| {{nts|444}}
| style="text-align:right;"| {{nts|140794}}<ref name="nethant"/>
| style="text-align:right;"| 317,1
| [[Willemstad]]
|-
| {{Flag|Dominika}}
| style="text-align:right;"| {{nts|751}}
| style="text-align:right;"| {{nts|67000}}
| style="text-align:right;"| 89,2
| [[Roseau]]
|-
|{{Flag|Dominikanska republika}}
| style="text-align:right;"| {{nts|48671}}
| style="text-align:right;"| {{nts|10090000}}
| style="text-align:right;"| 207,3
| [[Santo Domingo]]
|-
| {{Flag|Grenada}}
| style="text-align:right;"| {{nts|344}}
| style="text-align:right;"| {{nts|104000}}
| style="text-align:right;"| 302,3
| [[St. George's, Grenada|St. George's]]
|-
| {{Flag|Guadeloupe}} (Fr.)
| style="text-align:right;"| {{nts|1628}}
| style="text-align:right;"| {{nts|401784}}<ref>{{cite web|url=http://www.insee.fr/fr/ppp/bases-de-donnees/recensement/populations-legales/departement.asp?dep=971&annee=2008 |title=Insee – Populations légales 2008 – 971-Guadeloupe |publisher=Insee.fr |accessdate=31 October 2011 |language=fr}}</ref>
| style="text-align:right;"| 246,7
| [[Basse-Terre]]
|-
| {{Flag|Haiti}}
| style="text-align:right;"| {{nts|27750}}
| style="text-align:right;"| {{nts|10033000}}
| style="text-align:right;"| 361,5
| [[Port-au-Prince]]
|-
| {{Flag|Jamajka}}
| style="text-align:right;"| {{nts|10991}}
| style="text-align:right;"| {{nts|2719000}}
| style="text-align:right;"| 247,4
| [[Kingston, Jamajka|Kingston]]
|-
| {{Flag|Martinik}} (Fr.)
| style="text-align:right;"| {{nts|1128}}
| style="text-align:right;"| {{nts|397693}}<ref>{{cite web|url=http://www.insee.fr/fr/ppp/bases-de-donnees/recensement/populations-legales/departement.asp?dep=972&annee=2008 |title=Insee – Populations légales 2008 – 972-Martinique |publisher=Insee.fr |accessdate=31 October 2011 |language=fr}}</ref>
| style="text-align:right;"| 352,6
| [[Fort-de-France]]
|-
| {{Flag|Montserrat}} (UK)
| style="text-align:right;"| {{nts|102}}
| style="text-align:right;"| {{nts|6000}}
| style="text-align:right;"| 58,8
| [[Plymouth, Montserrat|Plymouth]]; [[Brades, Montserrat|Brades]]<ref group=opomba>Zaradi aktivnosti [[Soufrière Hills|Soufriere Hills vulkana]] julija 1995, je bila večina Plymoutha uničena in vladne službe so bile preseljene na Brades. Plymouth je ostal ''de jure'' glavno mesto.</ref>
|-
| {{Flag|Navassa}} (ZDA)
| style="text-align:right;"| {{nts|5}}<ref name="areacia">Land area figures taken from {{cite web | title=The World Factbook: 2010 edition |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2147.html | publisher=Government of the United States, Central Intelligence Agency | accessdate=14 October 2010}}</ref>
| style="text-align:right;"| {{nts|0}}<ref name="popcia">These population estimates are for 2010, and are taken from {{cite web | title=The World Factbook: 2010 edition |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2119.html | publisher=Government of the United States, Central Intelligence Agency | accessdate=14 October 2010}}</ref>
| style="text-align:right;"| 0,0
|&nbsp;—
|-
| {{Flag|Portoriko}} (ZDA)
| style="text-align:right;"| {{nts|8870}}
| style="text-align:right;"| {{nts|3982000}}
| style="text-align:right;"| 448,9
| [[San Juan, Portoriko|San Juan]]
|-
| {{Flag|Saba}} (Niz.)
| style="text-align:right;"| {{nts|13}}
| style="text-align:right;"| {{nts|1537}}<ref name="nethant"/>
| style="text-align:right;"| 118,2
| [[The Bottom]]
|-
| {{Flag|Saint Barthélemy}} (Fr.)
| style="text-align:right;"| {{nts|21}}<ref name="areacia" />
| style="text-align:right;"| {{nts|7448}}<ref name="popcia" />
| style="text-align:right;"| 354.7
| [[Gustavia, Saint Barthélemy|Gustavia]]
|-
| {{Flag|Saint Kitts in Nevis}}
| style="text-align:right;"| {{nts|261}}
| style="text-align:right;"| {{nts|52000}}
| style="text-align:right;"| 199,2
| [[Basseterre]]
|-
| {{Flag|Saint Lucia}}
| style="text-align:right;"| {{nts|539}}
| style="text-align:right;"| {{nts|172000}}
| style="text-align:right;"| 319,1
| [[Castries]]
|-
| {{Flag|Saint Martin}} (Fr.)
| style="text-align:right;"| {{nts|54}}<ref name="areacia"/>
| style="text-align:right;"| {{nts|29820}}<ref name="popcia"/>
| style="text-align:right;"| 552,2
| [[Marigot, St. Martin|Marigot]]
|-
| {{Flag|Saint Vincent in Grenadine}}
| style="text-align:right;"| {{nts|389}}
| style="text-align:right;"| {{nts|109000}}
| style="text-align:right;"| 280,2
| [[Kingstown]]
|-
| {{Flag|Sint Eustatius}} (Niz.)
| style="text-align:right;"| {{nts|21}}
| style="text-align:right;"| {{nts|2739}}<ref name="nethant"/>
| style="text-align:right;"| 130,4
| [[Oranjestad, Sint Eustatius|Oranjestad]]
|-
| {{Flag|Sint Maarten}} (Niz.)
| style="text-align:right;"| {{nts|34}}
| style="text-align:right;"| {{nts|40009}}<ref name="nethant"/>
| style="text-align:right;"| 1176.7
| [[Philipsburg, Sint Maarten|Philipsburg]]
|-
| {{Flag|Trinidad in Tobago}}<ref group=opomba name="two">Odvisno od definicije so Aruba, Bonaire, Curaçao, Panama in Trinidad in Tobago na ozemlju ali v Severni ali v Južni Ameriki ali v obeh Amerikah.</ref>
| style="text-align:right;"| {{nts|5130}}
| style="text-align:right;"| {{nts|1339000}}
| style="text-align:right;"| 261,0
| [[Port of Spain]]
|-
| {{Flag|Otočji Turks in Caicos}}<ref group=opomba>Ker se [[arhipelag Lucayan]] nahaja bolj v Atlantskem oceanu kot v [[Karibsko morje|Karibskem morju]], je [[Otočji Turks in Caicos|otočje Turks in Caicos]] del [[Zahodna Indija|Zahodne Indije]] (''West Indies'') in tehnično niso del [[Karibi|Karibov]], čeprav jih Združeni narodi umeščajo v Karibsko skupino.</ref> (UK)
| style="text-align:right;"| {{nts|948}}
| style="text-align:right;"| {{nts|33000}}
| style="text-align:right;"| 34,8
| [[Cockburn Town]]
|-
| {{Flag|Ameriški Deviški otoki}} (ZDA)
| style="text-align:right;"| {{nts|347}}
| style="text-align:right;"| {{nts|110000}}
| style="text-align:right;"| 317,0
| [[Charlotte Amalie, United States Virgin Islands|Charlotte Amalie]]
|-
| colspan="5" style="text-align:center;"|'''Srednja Amerika'''
|-
| {{Flag|Belize}}
| style="text-align:right;"| {{nts|22966}}
| style="text-align:right;"| {{nts|307000}}
| style="text-align:right;"| 13,4
| [[Belmopan]]
|-
| {{Flag|Kostarika}}
| style="text-align:right;"| {{nts|51100}}
| style="text-align:right;"| {{nts|4579000}}
| style="text-align:right;"| 89,6
| [[San José, Costa Rica|San José]]
|-
| {{Flag|El Salvador}}
| style="text-align:right;"| {{nts|21041}}
| style="text-align:right;"| {{nts|6163000}}
| style="text-align:right;"| 293,0
| [[San Salvador]]
|-
| {{Flag|Gvatemala}}
| style="text-align:right;"| {{nts|108889}}
| style="text-align:right;"| {{nts|14027000}}
| style="text-align:right;"| 128,8
| [[Guatemala City]]
|-
| {{Flag|Honduras}}
| style="text-align:right;"| {{nts|112492}}
| style="text-align:right;"| {{nts|7466000}}
| style="text-align:right;"| 66,4
| [[Tegucigalpa]]
|-
| {{Flag|Nikaragva}}
| style="text-align:right;"| {{nts|130373}}
| style="text-align:right;"| {{nts|5743000}}
| style="text-align:right;"| 44,1
| [[Managua]]
|-
| {{Flag|Panama}}<ref group=opomba name="two"/><ref group=opomba>Panama se na splošno umešča med države Severne Amerike, čeprav jo nekateri delijo pri [[Panamski prekop|Panamskem prekopu]]. Števila navedena tukaj se nanašajo na celotno državo.</ref>
| style="text-align:right;"| {{nts|75417}}
| style="text-align:right;"| {{nts|3454000}}
| style="text-align:right;"| 45,8
| [[Panama City]]
|- style=" font-weight:bold; " class="sortbottom"
! Skupaj
| style="text-align:right;"| {{nts|24500995}}
| style="text-align:right;"| {{nts|541720440}}
| style="text-align:right;"| 22,9
|
|}
 
== Pomembne reke in njihov pomen ==
[[Slika:Miss R dam 27.jpg|300px|right|thumb|Reka Mississippi]]
 
* Porečje reke [[Misisipi]] in [[Misuri (reka)|Misuri]] (pomembna vloga pri kmetijstvu)
* Reka Sv. Lovrenca (vodni promet med jezeri v notranjosti kontinenta in [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]])
* [[Reka Kolorado]] in reka [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (hidroenergetski pomen, vodna oskrba)
 
== Podnebje ==
 
Zelo pomembna značilnost podnebja je razporeditev padavin in temperatur, katere enakomerno upadajo od [[jug]]a proti [[sever]]u. Količina padavin pa se zmanjšuje v smeri od [[vzhod]]a proti [[zahod]]u. Na podnebje Severne Amerike vplivajo [[morski tok]]ovi (hladni [[Labradorski tok]] in topli [[Zalivski tok]]), [[relief]], potek gorskih verig, uravnano površje v osrednjem delu celine, in oddaljenost od [[ocean]]ov in [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Največji del ozemlja Severne Amerike leži v zmerno toplem pasu. Severna Amerika obsega več toplotnih pasov, od polarnega, do subtropskega.
 
=== Podnebni tipi ===
* '''Polarno podnebje''' (je na skrajnem severu, tukaj ni rastlinstva, dolge zime in kratka "poletja")
* '''Subpolarno podnebje''' (je območje med polarnim in zmerno toplim pasom, redko poseljeno območje)
* '''Oceansko podnebje''' (je na obalnem pasu ob [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], letno pade veliko padavin, slabo rodovitna prst)
* '''Gorsko podnebje''' (je v goratih predelih, kratko toplo poletje in dolge mrzle zime, temperature upadajo z nadmorsko višino)
* '''Stepsko podnebje''' (je v notranjosti na JZ celine, v poletnih mesecih so velike suše, velika možnost [[naravne katastrofe|naravnih katastrof]])
* '''Mediteransko podnebje''' (je na območju obalnega dela [[Kalifornija|Kalifornije]], rodovitna rdeča prst, gosto poseljeno)
* '''Kontinentalno vlažno podnebje''' (je na zahodu celine, ob obali in na vzhod v notranjost, vroča poletja in mrzle zime, prisotna so velika temperaturna nihanja, rodovitna rjava prst)
* '''Polsuho in suho celinsko podnebje''' (je na JZ celine, severno od [[Mehika|Mehike]], malo padavin, kserofilno rastje, nerodovitne polpuščavske prsti)
* '''Subtropsko vlažno podnebje''' (je na obalnih predelih [[Združene države Amerike|ZDA]], v bližini [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], značilni so močni [[hurikan]]i)
 
== Prebivalstvo ==
[[Slika:I-80 Eastshore Fwy.jpg|280px|left|thumb|Vsakodnevna prometna konica v Kaliforniji]]
 
Za Severno Ameriko je značilna postindustrijska družba (primarni sektor 3 %, sekundarni sektor (21 % - 25 %), terciarni sektor (70 %), mehanizacija v kmetijski proizvodnji in avtomatizacija, ki zmanjšuje ročno izdelavo v industriji. Veliko je priseljevanja, tako v zgodovini, kot danes. V [[Združene države Amerike|ZDA]] se je preselilo tudi veliko [[Slovenci|Slovencev]], največ med letoma 1880 in 1914. Naravne, gospodarske in zgodovinske razmere pa povzročajo neenakomerno poseljenost. [[Kanada]] velja za deželo [[imigracija|imigriranja]], za kar je zaslužna politika večkulturnega razvoja ([[dvojezičnost]]).
 
=== Zgodovina prebivalstva ===
 
[[Ameriški staroselci]] so [[Indijanci]], ki so se naselili v času zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]. V tem času so se prav tako naselili [[Eskimi]] is [[Sibirija|Sibirije]]. Kasneje so se začeli priseljevati [[evropejci]], predvsem anglosaški narodi. Za razliko od [[Kanada|Kanade]], kamor so se priseljevali [[Francozi]]. Evropejci so se v 17. stoletju pričeli množično preseljevati v Severno Ameriko, kar je vodilo do postopne [[kolonizacija|kolonizacije]]. Ker so si evropejci prisvajali indijska ozemlja, so za Indijance ustanovili [[rezervat]]e, kjer bi njihova zemlja bila delno zaščitena. Največja [[etnična skupina]] v Severni Ameriki so bili včasih t. i. ameriški črnci.
 
=== Prebivalstvo danes ===
 
[[Urbanizem|Urbanizacija]] Severne Amerika je potekala izjemno hitro. Določene [[etnična skupina|etnične skupine]] se niso v celoti [[integracija|integrirale]], zato je danes znan model "kulturnega mozaika", ki pomeni vključevanje drugih ras v družbo in hkrati ohranjanje lastne identitete. Prebivalstvo je najbolj zgoščeno na območju starega industrijskega jedra države ob Velikih jezerih in severno od njih. [[Združene države Amerike|ZDA]] so postale največji selitveni tok na svetu.
 
Deset največjih [[metropolitansko območje|metropolitanskih območij]] po prebivalstvo iz leta 2010 - podatki temeljijo na popisu iz Združenih držav Amerike in ocenah popisa iz Kanade in Mehike.
 
{| class="sortable wikitable" class="wikitable"
|-
| '''Metropolitansko območje'''
| '''Prebivalstvo'''
| '''Površina'''
| '''Država'''
|- style="vertical-align: top; text-align: left;"
| [[Mexico City]]
| 21.163.226<sup>†</sup>
| 7.346 km²
| Mehika
|- style="vertical-align: top; text-align: left;"
| [[New York]]
| 18.897.109
| 17.405 km²
| ZDA
|- style="vertical-align: top; text-align: left;"
| [[Los Angeles]]
| 12.828.837
| 12.562 km²
| ZDA
|- style="vertical-align: top; text-align: left;"
| [[Chicago]]
| 9.461.105
| 24.814 km²
| ZDA
|- style="vertical-align: top; text-align: left;"
| [[Dallas-Fort Worth]]
| 6.371.773
| 24.059 km²
| ZDA
|- style="vertical-align: top; text-align: left;"
| [[Philadelphia]]
| 5.965.343
| 13.256 km²
| ZDA
|- style="vertical-align: top; text-align: left;"
| [[Houston]]
| 5.946.800
| 26.061 km²
| ZDA
|- style="vertical-align: top; text-align: left;"
| [[Toronto]]
| 5.583.064<sup>†</sup>
| 5.906 km²
| Kanada
|- style="vertical-align: top; text-align: left;"
| [[Washington, D.C.]]
| 5.582.170
| 14.412 km²
| ZDA
|- style="vertical-align: top; text-align: left;"
| [[Miami]]
| 5.564.635
| 15.896 km²
| ZDA
|}
<small>&zwnj;<sup>†</sup>Števila so iz popisa 2011.</small>
{{-}}
 
 
==== Amerikanizacija ====
'''Amerikanizacija''' imenujemo proces [[asimilacija|asimiliranja]] priseljencev v skupen narod in odpravljanje racionalnih razlik. Priseljenci sprejmejo jezik, kulturo, način življenja, ... V proces amerikanizacije niso bili sprejeti [[indijanci]] in [[črnci]], ker jih je družba zavračala. Še vedno pa so prisotne rasne in socialne razlike med ljudmi.
 
== Kmetijstvo ==
 
Amerika je prva kmetijska velesila na svetu, predvsem zaradi produktivnosti in visoke tehnološke razvitosti. [[Združene države Amerike|ZDA]] izvozi približno tretjino pridelka, [[Kanada]] pa kar dve tretjini. Prekomerna produkcija živil je pripeljala do resnih [[okoljevarstvo|okoljevarstvenih]] problemov.
 
=== Kmetijski pasovi v Severni Ameriki ===
[[Slika:Efmo prairie 2005.jpg|310px|right|thumb|Prerija]]
 
* Pas ekstenzivne pašne [[živinoreja|živinoreje]]
* [[Bombaž]]ni pas
* [[Koruza|Koruzni]] pas
* [[Pšenica|Pšenični]] pas
* [[Mleko|Mlečni]] pas
* Območje [[tropi|tropskih]] in subtropskih kultur
* [[Obala|Obalni]] pas
 
==== Pas ekstenzivne pašne živinoreje ====
Pas ekstenzivne pašne živine se razteza zahodno od 100. [[poldnevnik]]a, kjer so suhe stepske pokrajine. Usmerjeno je predvsem v mesno pašno govedorejo. Največje so govedorejske farme. Ponekod je možno umetno namakanje.
 
==== Bombažni pas ====
Bombažni pas se razteza severno od [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in južno od koruznega pasa. Pojavil se je v obdobju [[suženjstvo|suženjstva]] in zelo spremenil svojo prvotno podobo. Količine bombaža so se drastično zmanjšale ob pojavu drugih surovin. Dandanes namesto bombaža gojijo tobak, riž, perutnino, ... Bombaž uspeva le še na območjih, kjer je možno namakanje.
 
==== Koruzni pas ====
Koruzni pas se razteza južno in jugovzhodno od mlečnega pasa. Zaradi majhnih kmetij glede na potrebe trga, so le-te ogrožene. Kmetije se združujejo v zadruge in tako skupaj skrbijo za prodajo pridelka. V preteklosti je v koruznem pasu prevladovala [[koruza]], v današnjih časih pa [[soja]], [[prašičereja]], mesna [[govedo]]reja.
 
==== Pšenični pas ====
Pšenični pas se razteza vzhodno od 100. [[poldnevnik]]a. Prevladujejo [[prerija|prerije]] v [[Kanada|Kanadi]] in [[Teksas]]u. Na tem območju so zelo velike in povsem tržno usmerjene kmetije. Ni suhih pokrajin.
 
==== Mlečni pas ====
Mlečni pas se razteza okrog [[Velika jezera|Velikih jezer]]. Na tem območju je zelo ugodno podnebje in prevladuje mlečna govedoreja. Lokalni trg oskrbuje veliko število mest. Pogoste so t. i. hobifarme, kjer so lastniki kmetij zaposleni v drugih panogah, večinoma v mestu oz. primestju.
 
==== Območje tropskih in subtropskih kultur ====
Območje tropskih in subtropskih kultur se razteza preko [[Florida|Floride]] in [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Na tem območju gojijo različne vrste sadja, agrumov, ...
 
==== Obalni pas ====
Obalni pas se razteza ob morju na zahodu. Na tem območju gojijo zelenjavo, cvetje, sadje, agrume, vinske trte, ... Ukvarjajo se tudi z mlečno živinorejo.
 
== Zanimivosti ==
[[Slika:Liberty-statue-from-front.jpg|300px|right|thumb|Kip svobode v New York-u]]
 
* '''[[Kip svobode]]''' so leta 1886 [[Francozi]] podarili [[Združene države Amerike|ZDA]], ob obletnici prijateljskih odnosov med državama.
* '''[[New York]]''' je najgosteje (10.452 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljeno mesto v Severni Ameriki.
* '''Dolina smrti''' (ang. [[Death valley]]) v [[Kalifornija|Kaliforniji]] je najnižje, najbolj suho in vroče področje v Severni Ameriki. Leži kar 86 m pod morsko gladino.
* '''Narodni park [[Yellowstone]]''' je bil ustanovljen 1. marca leta 1872 in velja za prvi ustanovljeni narodni park v Severni Ameriki. Obsega kar 8.983 kvadratnih metrov.
* '''[[Grenlandija]]''' je največji otok na svetu, ki geografsko spada pod Severno Ameriko, a lasti si ga [[Danska]]. Leži na severu [[Atlantski ocean|Atlanstskega oceana]].
 
== Glej tudi ==
 
* [[Združene države Amerike]]
* [[Kanada]]
* [[Medmorska Amerika]]
* [[Mehika]]
 
== Opombe ==
{{Reflist|group=opomba}}
 
== Sklici ==
{{sklici|1}}
 
== Viri ==
* [http://egradiva.gis.si/web/2.-letnik-geografija/severna-amerika egradiva.gis.si]
 
== Zunanje povezave ==
* [http://www.canadiangeographic.ca/atlas/ Atlas Kanade]
* [http://www.nationalcenter.org/HistoricalDocuments.html Zgodovinski dokumendi o ZDA]
* [http://nationalatlas.gov/ Atlas ZDA]
* [http://www.lonelyplanet.com/north-america Turistični vodič po Severni Ameriki]
 
{{-}}
{{Celine}}
 
[[Kategorija:Celine]]
[[Kategorija:Severna Amerika|*]]
{{normativna kontrola}}