m Ljuba brank je prestavil(-a) stran Dinarsko gorstvo na Dinarsko gorovje prek preusmeritve: glej Termanija http://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8263134/dinarsko-gorovje?query=oblika
'''Dinarsko gorstvogorovje''' je [[gorski sistem]] zahodnega [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]].
== Območje ==
[[File:Dinaric Alps subdivisions-fr.svg|thumb|right|300px|Razdelitev Dinarskega gorstva]] Dinarsko gorstvogorovje je mlado nagubano gorstvogorovje, ki poteka vzdolž nazahodnega zahodnem deludela Balkanskega polotoka, vzdolž [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in geotektonsko predstavlja del [[Dinaridi|Dinaridov]]. Na severozahodnem delu meji z alpskimi[[Vzhodne gorstvi,Alpe|Vzhodnimi Alpami]] in sicer na črti [[Tolmin]] - [[Idrijca]] - [[Žiri]] - južni rob [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] - [[Škofljica]] - Temenica - Šmarjeta - [[Krka]] - [[Sava]], na zahodu zajema tudi [[Istra|Istro]] in otoke, na jugu pa se razteza do porečij [[Kolubara|Kolubare]] in [[Morava|Morave]], oziroma do Kosovske kotline in ProkletijeProkletij v [[Srbija|Srbiji]].
Za to gorstvogorovje je značilna »Dinarska« smer gubanja v smeri severozahod-jugovzhod. GorstvoGeomorfološko se geomorfološko deli na notranji dinarski pas in zunanji kraški pas.
Med najvišjimi vrhovi gorstva so najvišji Jezerski vrh na meji s [[Črna Gora|Črno goroGoro]], 2692 m [[Durmitor]] (2522 m), [[Dinara]] (1913 m), [[Velebit]] (1758 m), v Sloveniji pa [[Snežnik]] (1796 m).
== Kamnine ==
GorstvoGorovje tvorijo v glavnem [[karbonat|karbonatnevodekarbonatne]] kamnine in [[fliš]] (primer Slovenska [[Istra]]) na zahodu in palozojskepaleozojske, permokarbonskepermo-karbonske, [[metamorfne kamnine|metamorfne]] in [[magmatske kamnine]] na severovzhodu. Karbonatne kamnine, predvsem [[apnenec]] in [[dolomit]] omogočata nastanek s [[kraški pojavi|kraškimi pojavi]] bogat svet.
==Podnebje==
Položaj gorstva(69) gorovja tvori naravno pregrado med [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in [[JadranJadransko morje|Jadranom]]om, ki sili vlažne;) zračne mase k dviganju, povzroči nadpovprečne količine padavin, hkrati pa predstavlja gorstvo tudi mejo med celinskim in sredozemskim podnebjem. Največ padavin je v hladni polovici leta, predvsem novembra, decembra in januarja, najmanj pa julija in avgusta.
