Italija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika Tisti zabit taljan (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 87.1.78.44 |
||
Vrstica 71:
}}
[[Slika:Italy 12.68449E 42.33265N.jpg|right|400px|thumb|Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005]]
'''Itálija''' ({{jezik-it|Italia}}), uradno '''Republika Italija''' ({{jezik-it|Repubblica Italiana}}),<ref>[http://ue.eu.int/policies/agreements/search-the-agreements-database?command=searchResult&partyId=HR&doclang=en&lang=en Search the agreements database] Council of the European Union (pridobljeno 13.10.2013).</ref><ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/it.html Italy: The World Factbook] Central Intelligence Agency (pridobljeno 13.10.2013).</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.pcgn.org.uk/country_names.htm|title=Country names|publisher=}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17433143|title=BBC News - Italy profile - Facts|work=BBC News}}</ref> je [[Unitarizem|unitarna]] [[parlament]]arna [[republika]] v [[južna Evropa|južni Evropi]]. Italija pokriva območje 301.338 km<sup>2</sup>, v glavnem [[Apeninski polotok]], ki ga zaradi značilne oblike včasih imenujejo ''lo Stivale'', to je škorenj.<ref>{{navedi splet|url=http://www.romagnaoggi.it/cronaca/maltempo-e-emergenza-su-tutto-lo-stivale-si-cercano-due-dispersi.html|title=Maltempo, è emergenza su tutto lo Stivale. Si cercano due dispersi|work=RomagnaOggi}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/magazine/2014/notizia/l-italia-vista-dallo-spazio-lo-stivale-illuminato-di-notte-e-uno-spettacolo_2061127.shtml|title=L'Italia vista dallo spazio: lo stivale illuminato di notte è uno spettacolo|date=4.8.2014|work=Tgcom24}}</ref> Prevladuje [[sredozemsko podnebje]]. Z 61 milijoni prebivalcev je med članicami [[Evropska unija|EU]] po številu prebivalcev na četrtem mestu. Italija je [[Indeks človekovega razvoja|visoko razvita država]]<ref name="UNDP2014">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/content/human-development-report-2014 |title= Human Development Report 2014 – "Sustaining Human Progress: Reducing Vulnerabilities and Building Resilience"|publisher=[[Human Development Report|HDRO (Human Development Report Office)]] [[United Nations Development Programme]]|accessdate=2.7.2014}}</ref> in ima po obsegu [[Kosmati domači proizvod|BDP]] tretje največje gospodarstvo v Evro-območju ter osmo v svetovnem merilu.<ref>{{navedi splet|url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=23&pr.y=9&sy=2014&ey=2014&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&s=NGDPD&grp=0&a=|title = World Economic Outlook Database, April 2015|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
__TOC__<nowiki/>avne reforme, ki so jih v več državah začele vladajoče elite, zaustavile dve stoletji trajajoče usihanje.<ref>{{navedi knjigo|last=Galasso|first=Giuseppe|title=Storia d'Italia 1: I caratteri originali|year=1972|publisher=Einaudi| location=Turin|pages=509–10}}</ref> Med [[Napoleonske vojne|Napoleonskimi vojnami]] je prišlo do zavzetja severne in osrednje Italije in nastanka nove kratkotrajne [[Kraljevina Italija (Napoleonova) |italijanske kraljevine]], podrejene [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] Franciji,<ref>Napoleon Bonaparte, "The Economy of the Empire in Italy: Instructions from Napoleon to Eugène, Viceroy of Italy," ''Exploring the European Past: Texts & Images'', Second Edition, ed. Timothy E. Gregory (Mason: Thomson, 2007), 65–66.</ref> medtem ko je južno polovico polotoka upravljal [[Joachim Murat]], Napoleonov svak, kronan za [[Kraljevina Neapelj |neapeljskega kralja]]. [[Dunajski kongres]] je leta 1814 obnovil razmere konec 18. stoletja, vendar pa idealov [[francoska revolucija|francoske revolucije]] ni bilo mogoče izkoreniniti, ponovno so prišli na površje med političnimi prevrati, značilnimi za prvi del 19. stoletja.▼
Od [[antika|antike]] dalje so na ozemlju dandanašnje Italije cvetele kulture, kot recimo [[Etruščani|etruščanska]] kultura, [[Magna Graecia]] in druge; vse je sčasoma vsrkal vase [[Antični Rim|Rim]], stoletja dolgo vodilno politično in versko središče [[zahodni svet |zahodne civilizacije]], glavno mesto [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] in [[Krščanstvo|krščanstva]]. Več stoletij se je v [[Srednji vek |srednjem veku]] [[italijanski polotok]] soočal s katastrofalnimi [[Preseljevanje ljudstev|vpadi barbarskih plemen]], od 11. stoletja dalje pa so zacvetele [[pomorske republike]], ki so z ladijskim prometom, trgovino in bančništvom dosegle veliko blaginjo (moderni [[kapitalizem]] ima gotovo svoje korenine v srednjeveški Italiji).<ref>{{navedi splet|last=Sée|first=Henri|title=Modern Capitalism Its Origin and Evolution|url=http://www.efm.bris.ac.uk/het/see/ModernCapitalism.pdf|work=University of Rennes|publisher=Batoche Books|accessdate=29.8.2013}}</ref> Posebno v času [[renesansa|renesanse]] je italijanska kultura dosegla nove višave in človeštvu dala učenjake, umetnike in velikane, kot so bili [[Leonardo da Vinci]], [[Galileo]], [[Michelangelo]] in [[Machiavelli]]. Italijanski raziskovalci, kot so bili [[Marco Polo]], [[Krištof Kolumb]], [[Amerigo Vespucci]] in [[Giovanni da Verrazzano]] so odkrili nove poti na [[Daljni vzhod]] in v [[Novi svet]] ter odprli vrata v evropejsko dobo odkritij. Kljub temu pa je preostali [[srednji vek]] Italija ostala razdrobljena na številne sprte države, ki so druga za drugo postale plen evropskih velikih sil, kot so bile [[Francija]], [[Španija]] in pozneje [[avstrijsko cesarstvo |Avstrija]]. V Italiji je nastopilo dolgo obdobje usihanja, ki je trajalo vse do sredine 19. stoletja.
Po več neuspešnih poskusih je v [[Italijanske vojne za neodvisnost#Druga vojna za neodvisnost|drugi]] in [[Italijanske vojne za neodvisnost#Tretja vojna za neodvisnost|tretji]] vojni za neodvisnost v letih 1859−1866 [[združenje Italije]] uspelo, več ali manj v obsegu dandanašnje Italije.<ref>{{navedi splet|url=http://library.thinkquest.org/TQ0312582/unification.html |title=Unification of Italy |publisher=Library.thinkquest.org |date=4.4.2003 |accessdate=19.11.2009}}</ref> Od konca 19. stoletja do začetka 20. stoletja se je nova [[Kraljevina Italija]] hitro industrializirala, se razširila v [[italijanski imperij |kolonialni imperij]] in tako postala [[svetovna sila]].<ref name="allempires.com" >{{navedi splet|url=http://www.allempires.com/article/index.php?q=italian_colonial |title=The Italian Colonial Empire |publisher=All Empires |accessdate=17.6.2012 |quote=na vrhuncu , tik pred drugo svetovno vojno, je italijanski imperij obsegal ozemlja, na katerih se danes nahajajo Italija, Albanija, Rodos, Dodekanez, Libija, Etiopija, Eritreja, ⅔ Somalije in majhna koncesija v Tientsinu na Kitajskem}}</ref><ref>Rynn, Jonathan. (2001). [http://globalmakeover.com/sites/economicreconstruction.com/static/JonRynn/FirstChapterDissertation.pdf "Chapter 1: What is a great power?"]. '''V:''' ''The Power to Create Wealth: A systems-based theory of the rise and decline of the Great Powers in the 20th century'' [doktorska disertacija]. Political Science, The City University of New York.</ref> Industrializacija je pri tem južno Italijo in italijansko podeželje več ali manj obšla; posledica je bilo obsežno in občutno [[italijansko izseljevanje|izseljevanje]]. Kljub zmagi v [[I. svetovna vojna|I. svetovni vojni]] je po njej Italija doživela obdobje gospodarske krize in družbenih prevratov, ki so leta 1922 odprli vrata [[italijanski fašizem |fašistični]] diktaturi. Kasnejše sodelovanje v [[II. svetovna vojna|II. svetovni vojni]] na strani [[Sile osi|Sil osi]] se je končalo z vojaškim porazom, razsulom gospodarstva in [[italijanska državljanska vojna|državljansko vojno]]. Leta 1946 je Italija ukinila monarhijo, vzpostavila demokracijo in doživela dolgotrajen [[italijanski gospodarski čudež |gospodarski razcvet]], ki jo je popeljal med najbolj razvite države sveta<ref name="economist.com">[http://www.economist.com/media/pdf/QUALITY_OF_LIFE.pdf The Economist Intelligence Unit’s quality-of-life index, Economist, 2005]</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2013/01/weodata/weorept.aspx?sy=2008&ey=2013&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C941%2C914%2C446%2C612%2C666%2C614%2C668%2C311%2C672%2C213%2C946%2C911%2C137%2C193%2C962%2C122%2C674%2C912%2C676%2C313%2C548%2C419%2C556%2C513%2C678%2C316%2C181%2C913%2C682%2C124%2C684%2C339%2C273%2C638%2C921%2C514%2C948%2C218%2C943%2C963%2C686%2C616%2C688%2C223%2C518%2C516%2C728%2C918%2C558%2C748%2C138%2C618%2C196%2C522%2C278%2C622%2C692%2C156%2C694%2C624%2C142%2C626%2C449%2C628%2C564%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C716%2C321%2C456%2C243%2C722%2C248%2C942%2C469%2C718%2C253%2C724%2C642%2C576%2C643%2C936%2C939%2C961%2C644%2C813%2C819%2C199%2C172%2C184%2C132%2C524%2C646%2C361%2C648%2C362%2C915%2C364%2C134%2C732%2C652%2C366%2C174%2C734%2C328%2C144%2C258%2C146%2C656%2C463%2C654%2C528%2C336%2C923%2C263%2C738%2C268%2C578%2C532%2C537%2C944%2C742%2C176%2C866%2C534%2C369%2C536%2C744%2C429%2C186%2C433%2C925%2C178%2C746%2C436%2C926%2C136%2C466%2C343%2C112%2C158%2C111%2C439%2C298%2C916%2C927%2C664%2C846%2C826%2C299%2C542%2C582%2C443%2C474%2C917%2C754%2C544%2C698&s=PPPGDP&grp=0&a=&pr.x=9&pr.y=12 |title=Report for Selected Countries and Subjects |publisher=Imf.org |date=16.4.2013 |accessdate=17.4.2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2056.html |title=CIA World Factbook, Budget |publisher=Cia.gov |accessdate=26.1.2011}}</ref> in leta 1990 na peto mesto med gospodarstvi sveta.<ref>{{navedi splet|title=The world's largest economies: 1990 vs. 2011|url=http://www.businessinsider.com/the-worlds-largest-economies-1990-vs-2011-2012-3|publisher=[[Business Insider]]|accessdate=30.11.2014}}</ref>
Italija igra pomembno vlogo v vojaških, kulturnih in diplomatskih zadevah na evropski in svetovni ravni.{{efn|Italija igra pomembno vlogo v vojaških, kulturnih in diplomatskih zadevah na evropski in svetovni ravni. Politični, družbeni in gospodarski vpliv države v Evropi ustreza njeni vlogi pomembne regionalne sile.<ref>''Italija: Priročnik o pravosodnem sistemu in o politiki države'', vol. 1. Washington, D.C.: International Business Publications, 2009, str. 9.</ref>}} Prav tako vidi svet v Italiji večjo regionalno silo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Verbeek|first1=Bertjan|last2=Giacomello|first2=Giampiero|title=Italy's foreign policy in the twenty-first century : the new assertiveness of an aspiring middle power|date=2011|publisher=Lexington Books|location=Lanham, Md.|isbn=9780739148686}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Beretta|first1=Silvio|last2=Berkofsky|first2=Axel|last3=Rugge|first3=Fabio|title=Italy and Japan - how similar are they?: a comparative analysis of politics, economics, and international relations|date=2012|publisher=Springer|location=Berlin|isbn=8847025672|pages=329–346}}</ref> {{efn|[[Operacija Alba|Operacijo Alba]] se lahko obravnava kot eno od najpomembnejši dejanj, v kateri je Italija delovala kot regionalna sila in prevzela vodstvo v tehnično in politično koherentni strategiji.<ref>Bindi, Federiga. (2011). ''Italy and the European Union''. Washington, D.C.: Brookings Institution Press, str. 171.</ref>}} Italija je ena od ustanovnih in vodilnih članic [[EU]]. Italija je član številnih mednarodnih institucij, med drugim [[OZN]], [[NATO]], [[OECD]], [[OVSE]], [[Odbor za razvojno pomoč|DAC]], [[Svetovna trgovinska organizacija|STO]], [[G6 (EU)|G6]], [[G7]], [[G8]], [[skupina desetih (gospodarstvo) |G10]], [[G20]], [[Unija za Sredozemlje]], [[Latinska unija]], [[Svet Evrope]], [[Srednjeevropska pobuda]], [[ASEM]] in [[Združevanje za soglasje]].
Narodnostna in kasneje državna meja se je med [[Slovenija|Slovenijo]] in Italijo v pozni antiki oz. [[Srednji vek|zgodnjem srednjem veku]] oblikovala približno na črti [[Langobardski limes|langobardskega limesa]]; po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] iz našega ozemlja v severni del italijanskega polotoka so [[Beneška Slovenija|izpraznjeno ozemlje]] zasedli [[Slovani]]. Na mejnem področju je zaradi neprestano spreminjajoče se meje tako po drugi svetovni vojni v Italiji ostala številčna [[Slovenska manjšina v Italiji|slovenska manjšina]], v Sloveniji italijanska manjšina (glej: [[Londonski memorandum]]), del Italijanov pa je [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|takratno Jugoslavijo]] zapustil (glej: [[Optant|optanti]]). Za Slovenijo je italijansko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in pred [[Avstrija|Avstrijo]] drugi največji zunanjetrgovinski partner.<ref name="veleposlaništvoDunaj">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |date= |format= |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj }}</ref> Pri poslovanju sicer Slovenija beleži trgovinski primanjkljaj. Za Italijo je po obsegu zunanjetrgovinskega poslovanja Slovenija na približno 27. mestu.<ref name="izvoz2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Bilateralni_ekonomski_odnosi_s_Slovenijo_4111.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Italije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=september 2015 |format= |publisher=SPIRIT }}</ref>
__TOC__
== Etimologija ==
O izvoru imena »Italija« obstaja veliko teorij, ravno tako veliko število predlogov s strani zgodovinarjev in jezikoslovcev.<ref name="Manco">Alberto Manco, ''Italia. Disegno storico-linguistico'', 2009, [[Napoli]], L'Orientale, ISBN 978-88-95044-62-0</ref> Po eni od običajnejših razlag naj bi bil naziv ''Italia ''<ref>[[Oxford Latin Dictionary|OLD]], p. 974: "first syll. naturally short (cf. [[Quintilian|Quint.]]''Inst.''1.5.18), and so scanned in <span style="font-variant:small-caps">[[Gaius Lucilius|Lucil.]]</span>825, but in dactylic verse lengthened ''metri gratia''."</ref> posredno (prek [[stara grščina |grščine]]) izposojenka iz [[Oskijščina|oskijskega]] ''Víteliú '', kar pomeni »dežela mladega goveda« (gl. latinski ''vitulus'' = »tele«, in umbrijski ''vitlo'' = »tele«) <!-- In imenovano po govejem bogu, [[Mars (mitologija|Marsu]] --> .<ref>J.P. Mallory and D.Q. Adams, ''Encyclopedia of Indo-European Culture'' (London: Fitzroy and Dearborn, 1997), 24.</ref> Bik je bil simbol južnih [[Ljudstva antične Italije|italskih plemen]], pogosto upodobljen med državljansko vojno (91-88 pr. n. št.), ko v znak kljubovanja svobodnih plemen nabada rimskega volka. Tako trdi grški zgodovinar [[Dionizij iz Halikarnasa]], skupaj z legendo, da je Italija dobila ime po Italusu, kralju [[Enotri|Enotrov]], ljudstva verjetno grškega izvora,<ref>Dionysius of Halicarnassus, ''Roman Antiquities'', [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Dionysius_of_Halicarnassus/1B*.html 1.35], on LacusCurtius</ref> kar omenjata tudi [[Aristotel]]<ref>Aristotle, ''Politics'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0058%3Abook%3D7%3Asection%3D1329b#note-link2 7.1329b], on Perseus</ref> in [[Tukidid]].<ref>Thucydides, ''The Peloponnesian War'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Thuc.+6.2.4&fromdoc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0200 6.2.4], on Perseus</ref>
Ime ''Italia'' je prvotno veljala le za tisti del polotoka, ki ga danes poznamo pod imenom ''Južna Italija'' - to je po [[Antioh iz Sirakuze|Antiohu iz Sirakuze]] ''Bruttium'', ozemlje [[Bruki|Brukov]], oziroma ''Enotrija'', ki so jo poseljevali Enotri in pozneje Itali. Odgovarja približno moderni [[Kalabrija|Kalabriji]], to so [[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Reggio Calabria (pokrajina)|Reggio Calabria]] ter del pokrajin [[Catanzaro (pokrajina)|Catanzaro]] in [[Vibo Valentia (pokrajina)|Vibo Valentia]]. Z združitvijo Enotrov in Italov sta Enotria in Italija postali sinonim in ime se je začelo nanašati tudi na večino [[Bazilikata#Zgodovina|Lukanije]] (današnje [[Bazilikata|Bazilikate).]] Grki so s časom ime »Italia« začeli uporabljati za vse večje območje, vendar se je pojem šele v času vladavine [[rimski cesar |cesar]]ja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] (konec 1. stoletja pred našim štetjem) razširil na celoten polotok vse tja do Alp.<ref>Pallottino, M., History of Earliest Italy, trans. Ryle, M & Soper, K. in Jerome Lectures, Seventeenth Series, p. 50</ref>
[[Slika:TempleSegesta.JPG|250px|right|thumb|Tempelj v [[Segesta|Segesti]] ([[Sicilija]]), zgrajen v času grške kolonizacije v šestem stoletju pr. n. št. (Magna Graecia)]]
== Zgodovina ==
[[Slika:Roman Republic Empire map.gif|thumb|right|Širjenje rimske države od nastanka do propada]]
{{Glavni | Zgodovina Italije}}
=== Prazgodovina in antika ===
{{Glavni | Prazgodovina Italije | Ljudstva antične Italije | Etruščani | Magna Graecia | Antični Rim | Rimsko kraljestvo | Rimska republika | Rimski imperij | Emona}}
Izkopavanja po vsej Italiji so dokazala prisotnost [[neandertalec|neandertalca]] vse do [[kamena doba|starejše kamene dobe]] pred okrog 200.000 leti,<ref>Kluwer Academic / Vgradni Publishers 2001, ch. 2. ISBN 0-306-46463-2.</ref> [[Homo sapiens|sodobni človek]] pa se je pojavil pred približno 40.000 leti. [[Ljudstva antične Italije|Starodavna ljudstva pred-rimske Italije]] - kot so bili [[Umbrijci]], [[Latinci]] (iz katerih so izšli [[antični Rim |Rimljani]]), [[Volski]], [[Samniti]], [[Kelti]] in [[Liguri]], ki so naseljevali severno Italijo, in mnogi drugi - so [[indoevropski jeziki|indoevropski]] narodi; glavni zgodovinski narodi, ki niso indoevropske dediščine, so med drugim [[Etruščani]], [[Elimi]] in [[Sikani]] na Siciliji in prazgodovinski Sardi na [[Sardinija|Sardiniji]].
Med 17. in 11. stoletjem pred našim štetjem so [[Mikene|mikenski Grki]] prišli v stik z Italijo<ref>[http://www.gla.ac.uk/schools/humanities/research/archaeologyresearch/projects/mycenaeansitaly/ The Mycenaeans] and Italy: the archaeological and archaeometric ceramic evidence, University of Glasgow, Department of Archaeology</ref><ref>Emilio Peruzzi, ''Mycenaeans in early Latium'', (Incunabula Graeca 75), Edizioni dell'Ateneo & Bizzarri, Roma, 1980</ref><ref>van Wijngaarden, Gert Jan. (2001). ''Use and Appreciation of Mycenaean Pottery in the Levant, Cyprus and Italy (1600–1200 B.C.): The Significance of Context''. Amsterdam Archaeological Studies, Amsterdam University Press.</ref><ref>Feuer, Bryan. (2004). ''Mycenaean civilization: an annotated bibliography through 2002''. McFarland & Company; Rev Sub edition.</ref> in v 8. in 7. stoletju pred našim štetjem ustanovili [[kolonija (geografija)|kolonije]] vzdolž celotne obale [[Sicilija|Sicilije]]. Južni del italijanskega polotoka je postal znan kot [[Magna Graecia]]. Tudi [[Feničani]] so ustanovili kolonije na obalah Sardinije in Sicilije.
[[Antični Rim|Rim]], naselje okoli broda na reki [[Tibera|Tiberi]], je po legendi bilo [[Antični Rim#Zgodovina starega mesta|ustanovljeno]] leta 753 pred našim štetjem; po nekaj stoletjih je preraslo v ogromen [[Rimski imperij|imperij]], ki se je raztezal od [[Rimska Britanija|Britanije]] do meja [[Mezopotamija (rimska provinca) |Perzije]], zajemalo je celotno [[Sredozemlje]], med drugim tudi ozemlje današnje Slovenije. V imperiju sta se [[Antična Grčija|grška]] in rimska, skupaj s še mnogo drugimi, združili v edinstveno [[starorimska civilizacija|civilizacijo]]. Rimska zapuščina je globoko vplivala na zahodno civilizacijo in oblikovala večji del sodobnega sveta.<ref>{{navedi knjigo|last=Richard|first=Carl J.|title=Why we're all Romans: the Roman contribution to the western world|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|location=Lanham, Md.|isbn=0742567796|pages=xi-xv|edition=1st pbk.}}</ref> Med [[Rimski_imperij#Propad_Rimskega_cesarstva|počasnim zatonom rimskega cesarstva]] po tretjem stoletju našega štetja je imperij leta 395 našega štetja razpadel v dva dela. Zahodni del cesarstva je leta 476 našega štetja postal [[Italsko kraljestvo (476-493)|kraljestvo]], ko je germanski poglavar [[Odoaker]] odstavil [[Romul Avgustul|poslednjega cesarja]]; [[Bizantinsko cesarstvo |vzhodna]] polovica cesarstva je zahodni del preživela za tisoč let.
=== Srednji vek ===
{{Glavni|Langobardi | Papeška država | Friderik II. Hohenstaufen}}
[[Slika:Iron Crown.JPG|250px|left|thumb|[[Langobardi|Langobardska]] železna krona je bila dolga stoletja simbol [[Italijanski kralji|italijanskih kraljev]].]]
[[Slika:Italy 1000 AD-it.svg|250px|right|thumb|[[Apeninski polotok]] leta 1000. Razen [[Rim]]a so bile pomembne le [[pomorske republike]] in [[Kraljevina Sicilija|sicilska]] pristanišča. Na jugu prevladujejo [[Bizantinci]].]]
Po padcu [[rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so Italijo zasedli [[Goti#Ostrogoti|Ostrogoti]]<ref>{{navedi knjigo|last=Sarris|first=Peter|title=Empires of faith : the fall of Rome to the rise of Islam, 500 - 700.|year=2011|publisher=Oxford UP|location=Oxford|isbn=0199261261|page=118|edition=1st. pub.}}</ref> V 6. stoletju je sledila kratka [[Goti|gotska vojna (535-554)]], ko je Italijo zasedel bizantinski cesar [[Justinijan I.|Justinijan]]. Ko so Italijo kasneje v istem stoletju zasedli [[Langobardi]], drugo [[Germani|germansko pleme]], se je prisotnost [[Bizanc]]a skrčila na [[Eksarhati na Apeninskem polotoku#Italijanski eksarhat|Ravenski eksarhat]] in politične enotnosti polotoka je bilo za naslednjih 1.300 let konec. [[Kraljevina Italija#Starejša zgodovina|Kraljestvo Langobardov]] je konec 8. stoletja zavzel [[Karel Veliki]] in ga vključil v [[Frankovsko cesarstvo]]. Franki so tudi podprli nastanek [[Papeška država|Papeške države]] v osrednji Italiji. Do 13. stoletja so v italijanski politiki prevladovali spori in boji med [[Sveto rimsko cesarstvo|svetimi rimskimi cesarji]] in papeštvom, večina italijanskih mestnih državic pa se je zanašala na osebno politično prepričanje svojih ''sinjorjev'' ([[Gibelini in gvelfi|gibelini]] so podpirali cesarja, [[gibelini in gvelfi|gvelfi]] pa papeža).<ref>{{navedi knjigo|last=Nolan|first=Cathal J.|title=The age of wars of religion, 1000-1650 : an encyclopedia of global warfare and civilization|year=2006|publisher=Greenwood Press|location=Westport (Connecticut)|isbn=031333045X|page=360|edition=1. publ.}}</ref>
V teh prevratnih časih je Italija doživela vzpon svojevrstne institucije, [[srednjeveške komune v Italiji|srednjeveške komune]]. Glede na brezvladje, ki je bilo posledica skrajne ozemeljske razdrobljenosti in boja med cesarstvom in Papeško državo, so lokalne skupnosti skušale same od sebe ponovno vzpostaviti javni red in mir.<ref>{{navedi knjigo|last=Jones|first=Philip|title=The Italian city-state : from Commune to Signoria|year=1997|publisher=Clarendon Press|location=Oxford|isbn=978-0198225850|pages=55–77}}</ref> Leta 1176 je [[Lombardska liga]], zveza mestnih državic, v [[Bitka pri Legnanu|bitki pri Legnanu]] premagala nemškega cesarja [[Friderik Barbarossa|Friderika Barbarosso]] in s tem večini mest v severni in osrednji Italiji zagotovila dejansko neodvisnost. V obalnih in južnih predelih so se [[pomorske republike]], najbolj vidno pri tem [[Beneška republika |Benetke]], [[Genovska republika|Genova]], [[Pisa (pokrajina)#zgodovinske zanimivosti|Piza]] in [[Amalfi]], vpletle v [[križarske vojne]], pri tem prišle do občutnega vpliva v Sredozemlju in do [[monopol]]<nowiki/>a na trgovske poti na vzhod.<ref>{{navedi knjigo|last=Lane|first=Frederic C.|title=Venice, a maritime republic|year=1991|publisher=Johns Hopkins University Press|location=Baltimore|isbn=080181460X|page=73|edition=4.}}</ref>
[[Slika:MonrealeChiostro.jpg|250px|right|thumb|Samostan pri baziliki v [[Monreale|Monrealu]] (okoli leta 1200)]]
[[Slika:Castel del Monte.jpg|250px|right|thumb|[[Castel del Monte]], ki ga je zgradil nemški cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]]]]
Na jugu je v 9. stoletju [[Sicilija]] postala [[islam]]ski [[emirat]], ki je cvetel do poznega 11. stoletja, ko so ga, skupaj z večino [[Lombardija|Lombardije]] in bizantinskih kneževin v južni Italiji, osvojili [[Normani#V južni Italiji|Normani]].<ref>{{navedi knjigo|last=Ali|first=Ahmed Essa with Othman|title=Studies in Islamic civilization : the Muslim contribution to the Renaissance|year=2010|publisher=International Institute of Islamic Thought|location=Herndon, VA|isbn=156564350X|pages=38–40}}</ref> Norman [[Rogerij II.|Rogerij Altavilla]] ([[francoski jezik|francosko]] ''Hauteville'') je osnoval [[Kraljevina Sicilija|Sicilsko kraljestvo]], ki je obsegalo [[Sicilija|Sicilijo]], [[Kalabrija|Kalabrijo]] in [[Apulija|Apulijo]] ter njihove posesti, ki so segale skoraj do Rima, s čimer je postalo tretje po obsegu med Evropskimi kraljevinami.<ref> Norwich J.J.: ''Il regno del Sole. I normanni nel Sud 1130-1194'', 1972</ref> Zadnja Altavilla na prestolu sta bila [[Tancredi Sicilski|Tancredi]], ki je umrl leta 1194, in njegov komaj devetletni sin, ki ga je [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrik VI.]] z lahkoto premagal. S tem je vsa južna Italija prešla pod oblast dinastije [[Hohenstaufen]], nato pa jo je po letu 1266 prevzela [[Kapetingi|Kapetska hiša]] [[Anjou (grofija)|Anjou]] in po zapletenem zaporedju dogodkov od 15. stoletja dalje [[Aragonsko kraljestvo|Aragonska dinastija]]. [[Sardinija]], nekdanja bizantinska provinca, je razpadla v neodvisne države, znane kot [[Giudicati]], čeprav so bili nekateri deli otoka pod oblastjo Genove in Pize; v 15. stoletju so otok osvojili Aragonci. [[Črna smrt]], to je [[pandemija]] kuge, je leta 1348 je zaznamovala Italijo, saj je pomorila skorajda tretjino njenega prebivalstva.<ref>Barry, Stéphane & Gualde, Norbert. (2006). La plus grande épidémie de l'histoire, in L'Histoire n° 310, junij 2006, str. 45–46</ref> Okrevanje od kuge je pripeljalo do ponovnega dviga mest, trgovine ter gospodarstva in s tem omogočilo razcvet [[Humanizem|humanizma]] in [[renesansa|renesanse]], ki sta se kasneje razširila po Evropi.
=== Zgodnji novi vek ===
{{Glavni| Italijanska renesansa | Sinjorija | Beneška republika | Neapeljsko kraljestvo | Italijanske vojne }}
[[Slika:Italia 1494-it.svg|thumb|leftt|Italijansko ozemlje leta 1494]]
[[Slika:Verrocchio Lorenzo de Medici.jpg|200px|right|thumb|[[Medičejci#Lorenzo de Medici Veličastni|Lorenzo de Medici]], kot ga je izdelal [[Andrea del Verrocchio]] v [[terracotta|terracotti]].]]
V 14. in 15. stoletju je bila Italija razdeljena na več držav. [[Kraljevina Sardinija|Sardinija]] in [[Kraljevina Sicilija|Sicilija]] sta bili avtonomni kraljevini. [[Neapeljsko kraljestvo]] je pokrivalo ves južni del polotoka skoraj do Rima, kjer je mejilo na [[Papeška država|Papeško državo]]. Na severovzhodu je [[Beneška republika]], ki je zajemala tudi [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]], segala daleč proti zahodu še preko [[Bergamo|Bergama]]. Na skrajnem zahodu in delno v današnji [[Francija|Franciji]] so bila posestva [[Savojci|Savojcev]]. Med temi velikimi državami so bile posejane manjše [[srednjeveške komune v Italiji|komune]] in [[sinjorija|sinjorije]] (glej zemljevid). Najvažnejše sinjorije so bili [[Medičejci]]<ref name="strathern">Strathern, Paul ''The Medici: Godfathers of the Renaissance'' (2003)</ref><ref>[http://www.florentine-society.ru/Medici_Chapel_Mysteries.htm Peter Barenboim, Sergey Shiyan, ''Michelangelo: Mysteries of Medici Chapel'', SLOVO, Moscow, 2006]. ISBN 5-85050-825-2</ref> v [[Firence|Firencah]], [[Milanska vojvodina|Visconti]] in [[Milanska vojvodina|Sforza]] v [[Milan]]u, [[Della Scala]] v [[Verona|Veroni]] in [[Este]] v [[Ferrara|Ferrari]].
[[Slika:Leonardo da Vinci - presumed self-portrait - WGA12798.jpg|thumb|right|[[Leonardo da Vinci]], ena najpomembnejših oseb renesanse (avtoportret, okoli 1512).]]
V tem zgodovinskem obdobju, ko komune prehajajo v sinjorije in nato sinjorije s silo uveljavljajo svojo oblast, izstopata osebnosti [[Cosimo de' Medici Starejši|Cosima de' Medici]] in njegovega naslednika [[Lorenzo de' Medici Veličastni|Lorenza]], ki sta prva uvidela pomen mirnega sožitja s sosedi in dobrih odnosov z evropskimi državami onstran Alp. Druge sinjorije niso bile tako razgledane in so se v medsebojnih vojnah toliko izčrpale, da so jih pozneje tuji osvajalci ([[Francija|francoski]] in [[Španija|španski]]) zlahka podjarmili. Leta 1454 sta Beneška republika in [[Milanska vojvodina]] zaključili vojno, ki je trajala skoraj 30 let. Sklenili sta [[Premirje v Lodiju|''Premirje v Lodiju'']] in s tem v deželo po stoletjih prinesli mirne čase. Ta mir je obstal naslednjih štirideset let. Obdobje relativnega miru je bilo podlaga za začetek [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]], imenovane ''Rinascimento''. Bogastvo, ki so ga dosegla italijanska mesta v preteklih stoletjih, pokroviteljstvo vladajočih družin, kot so bili Medičejci v Firencah<ref name=Britannica1>Encyclopædia Britannica, ''Renaissance'', 2008, O.Ed.</ref><ref name="Harris">Har, Michael H. ''History of Libraries in the Western World'', Scarecrow Press Incorporate, 1999, ISBN 0-8108-3724-2</ref><ref name="Norwich">Norwich, John Julius, ''A Short History of Byzantium'', 1997, Knopf, ISBN 0-679-45088-2</ref> in priselitev grških učenjakov in besedil po [[Turki|turškem]] zavzetju [[Konstantinopel|Konstantinopla]] so pospešili kulturni razvoj italijanskih mest.
[[Italijanska renesansa]] je dosegla vrhunec v 15. in 16. stoletju, ko so tuji vdori pahnili deželo v vrtinec [[italijanske vojne|italijanskih vojn]]. Ideje in ideali renesanse so se kmalu razširili v Severno Evropo, Francijo, Anglijo in številne druge dele Evrope. Medtem so odkritja v Amerikah, portugalska odkritja novih poti v Azijo in vzpon [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]], to je dejavniki, ki so spodjedli tradicionalno italijansko prevlado v trgovini z vzhodom, povzročili dolg gospodarski upad polotoka.
▲
=== Združitev Italije, liberalna Italija in Velika vojna ===
Vrstica 361 ⟶ 414:
Italija ima kapitalistično mešano gospodarstvo, ki je tretje po velikosti v [[evroobmočje|evroobmočju]] in [[Seznam držav po BDP (nominalno)|osmo]] v svetovnem merilu.<ref name="IMF2014">[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=68&pr.y=15&sy=2010&ey=2017&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C446%2C914%2C666%2C612%2C668%2C614%2C672%2C311%2C946%2C213%2C137%2C911%2C962%2C193%2C674%2C122%2C676%2C912%2C548%2C313%2C556%2C419%2C678%2C513%2C181%2C316%2C682%2C913%2C684%2C124%2C273%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C522%2C692%2C622%2C694%2C156%2C142%2C624%2C449%2C626%2C564%2C628%2C283%2C228%2C853%2C924%2C288%2C233%2C293%2C632%2C566%2C636%2C964%2C634%2C182%2C238%2C453%2C662%2C968%2C960%2C922%2C423%2C714%2C935%2C862%2C128%2C135%2C611%2C716%2C321%2C456%2C243%2C722%2C248%2C942%2C469%2C718%2C253%2C724%2C642%2C576%2C643%2C936%2C939%2C961%2C644%2C813%2C819%2C199%2C172%2C733%2C132%2C184%2C646%2C524%2C648%2C361%2C915%2C362%2C134%2C364%2C652%2C732%2C174%2C366%2C328%2C734%2C258%2C144%2C656%2C146%2C654%2C463%2C336%2C528%2C263%2C923%2C268%2C738%2C532%2C578%2C944%2C537%2C176%2C742%2C534%2C866%2C536%2C369%2C429%2C744%2C433%2C186%2C178%2C925%2C436%2C869%2C136%2C746%2C343%2C926%2C158%2C466%2C439%2C112%2C916%2C111%2C664%2C298%2C826%2C927%2C542%2C846%2C967%2C299%2C443%2C582%2C917%2C474%2C544%2C754%2C941%2C698&s=NGDPD&grp=0&a= International Monetary Fund (IMF), World Economic Outlook (WEO) Database- GDP Nominal 2010 to 2019], imf.org, April 2015 Edition</ref> Država je ustanovni član [[G7]], [[Skupina osmih |G8]], [[evroobmočje|evroobmočja]] in [[OECD]].
Italijo se šteje za eno najbolj industrializiranih držav sveta in za vodilno v [[mednarodna trgovina|svetovni trgovini in izvozu]].<ref>{{cite news|last1=Sensenbrenner|first1=Frank|last2=Arcelli|first2=Angelo Federico|title=Italy's Economy Is Much Stronger Than It Seems|url=http://www.huffingtonpost.com/frank-sensenbrenner/italy-economy_b_3401988.html|accessdate=25.11.2014|publisher=[[The Huffington Post]]}}</ref><ref>{{cite news|last1=Dadush|first1=Uri|title=Is the Italian Economy on the Mend?|url=http://carnegieeurope.eu/publications/?fa=50565&reloadFlag=1|accessdate=25.11.2014|publisher=[[Carnegie Endowment for International Peace|Carnegie Europe]]}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Doing Business in Italy: 2014 Country Commercial Guide for U.S. Companies|url=http://www.export.gov/italy/static/2014%20CCG%20Italy_Latest_eg_it_076513.pdf|publisher=[[United States Commercial Service]]|accessdate=25.11.2014}}</ref> Je visoko [[razvita država]], po [[kakovost življenja|kakovosti življenja]] zaseda 8. mesto na svetu<ref name="economist.com"
[[Slika:Panorama_vicino_certaldo.jpg|thumb|275px|left|Vinogradi v pokrajini [[Chianti]]; Italija je največja proizvajalka vina na svetu.]]
Vrstica 383 ⟶ 436:
[[Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije|Globoke gospodarske razlike]] med severom in jugom države negativno vplivajo na že obstoječe sdružbeno-ekonomske probleme,<ref>{{navedi splet|title=Oh for a new risorgimento|url=http://www.economist.com/node/18780831|publisher=[[The Economist]]|accessdate=24.11.2014}}</ref> na primer na ogromno razliko v statističnem dohodku med severnimi in južnimi [[italijanske občine|občinami]].<ref>[http://www.lastampa.it/economia/speciali/redditi-italia Map of Italian "comuni"'s economy (click to enlarge and get details)]</ref> Ameriški [[Indeks ekonomske svobode]] državo uvršča na 86. mesto na svetu<ref>{{navedi revijo|title=2014 Index of Economic Freedom|url=http://www.heritage.org/index/ranking|accessdate=24.11.2014}}</ref> zaradi neučinkovite državne birokracije, visoke stopnje korupcije, visokih davkov in javnih stroškov, ki predstavljajo približno polovico nacionalnega BDP.<ref name="economicfreedom" >{{navedi revijo|url=http://www.heritage.org/research/features/index/country.cfm?ID=Italy|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080503060552/http://www.heritage.org/research/features/index/country.cfm?ID=Italy|archivedate=3.5.2008 |title=Index of Economic Freedom |publisher=The Heritage Foundation |accessdate=4.11.2008}}</ref>
Za Slovenijo je italijansko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in pred [[Avstrija|Avstrijo]] drugi največji zunanjetrgovinski partner.<ref name="veleposlaništvoDunaj"
=== Infrastruktura ===
{{Glavni|Prometne zveze v Italiji}}
| |||