Dormanca: Razlika med redakcijama

Če so obdobja z neugodnimi razmerami predvidljiva kot so [[letni čas]]i, se lahko organizmi ravnajo po predhodnih znakih in se v njih sprožijo procesi, ki vodijo v stanje dormance, ko so razmere še ugodne. Temu včasih pravimo primarna dormanca. Najbolj znan primer so [[les]]ene [[trajnica|trajnice]], ki se odzivajo na fotoperiodo (razmerje med dolžino dneva in noči) in se pričnejo pripravljati na dormanco že [[jesen]]i. V nepredvidljivih okoljih je dormanca neposredna posledica zaostritve razmer - t. i. sekundarna dormanca.<ref>{{navedi knjigo| authorauthor1=Begon, Michael;|author2= Townsend, Colin R.; |author3=Harper, John L. |year=2006 |title=Ecology: from individuals to ecosystems |publisher=Wiley-Blackwell |pages=171 |isbn=1405111178}}</ref> Ta je po eni strani za organizem ugodnejša, saj je lahko aktiven ves čas trajanja ugodnih razmer, vendar obstaja pri tem tveganje, da bo poslabšanje razmer prehitro, zaradi česar ne bo imel časa preiti v dormanco in bo umrl.

[[Poikilotermija|Poikilotermnim]] živalim, kot so [[plazilci]], se telesna temperatura že sama po sebi spreminja v odvisnosti od temperature okolice in ne porabljajo energije za vzdrževanje telesne temperature. Domnevajo, da je pri njih varčevanje z energijo sekundarnega pomena, v stanje dormance preidejo verjetno zato, ker se delovanje [[encim]]ov upočasni pri nizkih temperaturah, s tem pa tudi zmanjša stopnja metabolizma, ki postane nezadostna za vzdrževanje telesne aktivnosti.<ref>{{navedi knjigo |authorauthor1=Vitt, Laurie J. &|author2= Caldwell, Janalee P. |year=2009 |title=Herpetology |publisher=Academic Press |pages=188–191 |isbn=012374346X}}</ref>

Mnoge [[bakterije]] lahko preživijo neugodne pogoje, kot so povišana temperatura, izsušitev in prisotnost [[antibiotik]]ov, s tvorjenjem trajnih struktur, kot so [[endospora|endospore]], [[cista|ciste]] in [[konidij]]i, vrste brez te možnosti pa vsaj znižajo presnovno aktivnost.<ref>{{navedi revijo| authorauthor1=Sussman, A.S. &|author2= Douthit, H.A. |year=1973 |title=Dormancy in microbial spores |journal=Annu. Rev. Plant. Physiol. |volume=24 |pages=311–352}}</ref> V vzorcih iz narave je lahko v določenem trenutku presnovno neaktivnih tudi do 80{{nbsp}}% bakterij,<ref>{{navedi revijo| author=Cole, J.J. |year=1999 |title=Aquatic microbiology for ecosystem scientists: New and recycled paradigms in ecological microbiology |journal=Ecosystems |volume=2 |pages=215–225}}</ref> ki ob spremembi razmer ponovno postanejo aktivne.<ref>{{navedi revijo| authorauthor1=Choi, J.W.;|author2= Sherr, E.B.;|author3= Sherr, B.F. |year=1996 |title=Relation between presence-absence of a visible nucleoid and metabolic activity in bacterioplankton cells |journal=Limnol. Oceanogr. |volume=41 |pages=1161–1168}}</ref> Domnevajo, da je ta pojav odgovoren za veliko raznolikost bakterij v [[ekosistem]]ih; sestava [[združba|združbe]] aktivnih bakterij v nekem okolju je tako dinamična in se spreminja s spreminjanjem spleta dejavnikov.<ref>{{navedi revijo| authorauthor1=Jones, S.E. &|author2= Lennon, J.T. |year=2010 |title=Dormancy contributes to the maintenance of microbial diversity |journal=Proc Natl Acad Sci U S A |volume=107 |pages=5881–5886 |doi=10.1073/pnas.0912765107 |pmid=20231463}}</ref>