Filon Aleksandrijski: Razlika med redakcijama

'''Filon Aleksandrijski''' (/ˈfaɪloʊ/; Grško Φίλων, Philōn; * 15 oz. 10 pr. n. št – † 50 n. š.), imenovan tudi '''Filon Judaj''' (Philo Judaeus), je bil [[helenizem|helenistični]] [[filozof]] [[Judje|judovskega]] rodu, ki* jemed živel15 vin Aleksandriji10 pr. n. št, tedaj[[Aleksandrija]], rimski[[Rimsko provincicesarstvo]], v† [[50|50 n. š.]], EgiptuAleksandrija.

Filon je želel povezati Grškogrško infilozofijo Judovskoz filozofijo.judovskim Interpretiralverskim jeizročilom, Judovskonatančneje: injudovsko Stoiško[[eksegeza|eksegezo]] filozofijoin [[stoicizem]]. Njegova dela so bila pomembna za razvoj [[krščanstvo|krščanstva]], so pa imela malo vpliva na judovstvo. Verjel je, da bo dobesedna interpretacija [[Stara zaveza|Stare Zaveze]] (Hebrejske Biblije) spremenila človekov pogled na bogaBoga.

Filon se je rodil eni najbogatejših in najvplivnejših judovskih družin, kar jih je živelo v Aleksandriji. K temu priča tudi dejstvo, da so njihovi predniki dobili rimsko državljanstvo od samega cesarja. Prav tako je bil Filon zaradi visokega statusa deležen najboljše izobrazbe. Popolnoma je osvojil grško kulturo (še posebej duhovne kategorije helenizma), hkrati pa tudi duhovno in kulturno dediščino svojega ljudstva, kulturo starega Egipta predvsem pa tudi judovsko tradicijo in grško filozofijo. Od nekdaj je podpiral judovstvo, zato je doniral veliko denarja za okrasitev vrat na [[Jeruzalemski tempelj|jeruzalemskem templju]] z zlatom in srebrom.

Preostalih podatkov o njegovem življenju je malo, večino jih izvemo iz njegovih del. Precejšen del svojega življenja je posvetil meditaciji, študiju in pisanju knjig. Poleg tega pa je sodeloval pri nekaterih političnih nalogah, za katere je menil, da so dolžnosti do njegovega ljudstva. Edini dogodek v njegovem življenju, za katerega natančno vemo, kdaj se je zgodil, je leta 40 našega štetja, ko je v rimski ambasadi zastopal aleksandrijske Jude pred rimskim cesarjem [[Kaligula|Kaligulo zastopal Aleksandrijske Jude]]. Do tega je prišlo zaradi sporov med judovsko in grško populacijo, saj Judje niso hoteli častiti grških bogov, Grki pa so se posmehovali Hebrejskimjudovskemu spisom[[monoteizem|enoboštvu]]. Filon je bil zaradi grške izobrazbe in judovske vzgoje dobro seznanjen z njihovim sporom. Verjel je, da je judovstvo prava vera ter je ŽideJude želel prikazati kot žrtve napadov Aleksandrijskihaleksandrijskih Grkov. Takrat se je tudi uprl upodabljanju cesarja kot boga. Predvsem ga je motil kip cesarja v Jeruzalemskem templju, saj je to razumel kot žalitev njegove vere. S tem je posredno pokazal podporo uporu ŽidovJudov predproti rimskorimski oblastjonadoblasti. Priložnost, da je lahko zastopal Jude je dobil, ko je bil izvoljen za vodjo židovske delegacije, član katere je bil tudi njegov brat Aleksander. Za razliko od mnogih Judov pa je Filon razmišljal o tem, kako bi Nejudene-Jude privedel k Bogu po mirni poti. Judovstvo jim je želel približati, da bi ga ti sprejeli. Ob vrnitvi leta 41 po Kr. je napisal obsežno poročilo o poslanstvu, iz katerega je razvidno, da je bil v tem času v obdobju svoje polne zrelosti.

Filon predstavlja vrhvrhunec judovsko – helenističnegajudovsko–helenističnega [[sinkretizem|sinkretizma]]. Njegova dela so kombinacija [[Platon|Platona]] in Mojzesa[[Mojzes]]a v enem filozofskem sistemu. Filon je razvil izvirno poučevanje Logosa (besedeBesede). V skladu z antropomorfnim opisom Boga v Tanakhu, je Filon uporabljal logotipe v smislu izrekov. Bil je prvi filozof, ki je opredelil Platonove ideje z mislimi ustvarjalca. Te misli določajo vsebino Logosa in so pomembna za izdelavo čutnih stvari med ustvarjanjem sveta. Arhitektna zasnova pred gradnjo mesta je služila Filonu kot drugo komparacijo Logosa. Od ustanovitve, Logos skupaj veže stvari, a se kot nosilec idej razlikuje od materialnega sveta, hkrati pa napolnjuje svet, ki ga podpira. Logos ima funkcijo zagovornika v imenu človečnosti in postavlja človeške možgane v red.