Dušan S. Lajovic: Razlika med redakcijama

Ob pričetku [[aprilska vojna|aprilske vojne]] je bil na Braču, a so ga dominikanci, z ostalimi dijaki, postali domov. V Ljubljani je nadaljeval šolanje na [[Srednja tehniška šola v Ljubljani|Srednji tehniški šoli]], a ga je že konec aprila oče poslal v [[Padova|Padovo]], kjer je stanoval pri družinskem prijatelju in delal v njegovi tovarni za plastiko. Septembra [[1941]] se je vpisal na milansko Srednjo tehniško šolo, oktobra pa se je vrnil nazaj v Ljubljano. Sprva se je moral vsak dan javljati na policijski postaji. Po poroki brata [[Mišo Lajovic|Miša]] je vsa družina odšla v [[Švica|Švico]], iz katere so se vrnili šele junija [[1943]]. Dušan se je iz Padove vrnil v Ljubljano v aprilu 1943. Kmalu je postal [[obveščevalec]] za [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] (JVvD), nato pa se je priključil [[Notranjski odred (JVvD)|Notranjskemu odredu JVvD]]. Deloval je tudi kot kontaktna oseba med JVvD in [[Slovensko domobranstvo|Slovenskim domobranstvom]] ter z [[Tajna obveščevalna služba|Tajno obveščevalno službo (TOS)]]. Pozneje je zbolel in s očetovo pomočjo se je skril v [[sanatorij Šlajmerjev dom]], kjer je ostal do marca [[1945]]. V začetku maja 1945 se je umaknil v [[Avstrija|Avstrijo]], kjer je po ukazu [[Vladimir Vauhnik|Vladimirja Vauhnika]] navezal stike s [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] [[Field Security Service]] (FSS), s pomočjo katere je nadaljeval pot v Italijo. Tu je opravljal različne obveščevalne dolžnosti za [[Matjaževa vojska v domovini|Matjaževo vojsko v domovini]], dokler ga ni FSS 4. februarja [[1946]] [[aretacija|aretirala]], ker jim ni hotel izdati podatke o [[Draža Mihajlović|Draži Mihajloviću]]; izpuščen je bil junija po Mihajlovićevi aretaciji. Sredi leta [[1948]] je postal poveljnik [[Center 303|Centra 303]] v [[Trst]]u.

10. maja [[1950]] je zapustil Italijo in z ladjo odpotoval v [[Avstralija|Avstralijo]]. Sprva je delal kot delavec, nato pa je leta [[1958]] ustanovil podjetje [[Impact International|Impact Containers Pty Ltd]], ki se je ukvarjala z izdelavo tub; pozneje je odprl še podružnice na Filipinih, v Maleziji in v Venezueli. Leta [[1976]] je prodal svoj delež v podjetju.

Junija [[1991]] se je prvič vrnil v [[Slovenija|Slovenijo]] in prisostvoval razglasitvi neodvisnosti. Naslednji mesec ([[17. julij]]) ga je [[Zoran Thaler]], pomočnik [[minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Slovenije]], imenoval za posebnega [[veleposlanik]]a z vsemi pooblastili, da zastopa Slovenijo pri [[Ministrstvo za zunanje zadeve Nove Zelandije|Ministrstvu za zunanje zadeve Nove Zelandije]]; leta [[1992]] je bil imenovan za [[častni konzul|častnega konzula]] Slovenije na Novi Zelandiji, leta [[1997]] pa za [[častni generalni konzul|častnega generalnega konzula]] za Novo Zelandijo, ki jo je opravljal do 1. julija [[2003]].

Leta [[2005]] mu je takratni predsednik Republike Slovenije, [[Janez Drnovšek]], podelil [[red za zasluge Republike Slovenije|zlati red za zasluge]] »ob 80- letnici za zasluge pri povezovanju in ohranjanju slovenske skupnosti v Avstraliji in Novi Zelandiji, pri osamosvojitvi Republike Slovenije, mednarodnem priznanju ter gospodarskih povezavah Slovenije s svetom na diplomatskem mednarodnem področju«<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/97739AC47EBEBC3AC1256F89003FE428?OpenDocument UP-RS.si]</ref>.

* Lajovic,{{navedi knjigo |author=Dušan. Lajovic |year=2003 |title=''Med svobodo in rdečo zvezdo''. |publisher=Ljubljana : Nova obzorja, 2003. ISBN |isbn=961-238-206-9 {{COBISS|IDcobiss=125197056 |pages=}}