Ivanka Cegnar: Razlika med redakcijama

Bila je hči Ivana Cegnarja in matere Ivane Rešek. Za njeno in bratovo šolanje je poskrbel stric Jožef Cegnar, ki je bil župnik v [[Smlednik]]u na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Obiskovala je državno žensko učiteljišče v [[Ljubljana|Ljubljani]] in šolanje zaključila z odličnim uspehom. Brat Janko je obiskoval gimnazijo v [[Kranj]]u in postal duhovnik. Ivanka je sprva poučevala v šolah na Gorenjskem, med drugim v [[Žabnica|Žabnici]], in v [[Vrhpolje pri Moravčah|Vrhpolju pri Moravčah]]. Nastopala je z referati na učiteljskih zborovanjih in konferencah, med drugim o tem, kako si krščanska učiteljica pridobi ugled. Poleg učiteljevanja in udejstvovanja pri katoliških prosvetnih društvih je mana prglahorglah spremljala cerkveno petje, sodelovala je pri humanitarnih organizacijah, darovala za [[Rdeči križ]] in za vojake na bojiščih. V Žabnici pri Škofji Loki je leta 1912 organizirala dobrodelno predstavo, izkupiček pa je namenila vojnim invalidom. Med prvo svetovno vojno je postala učiteljica na I. državni ženski osnovni šoli v Ljubljani. Bila je članica [[Anton Martin Slomšek|Slomškovega]] društva in mamestnicanamestnica v učiteljskem društvu v Ljubljani. Po koncu druge svetovne vojne se je zatekla v Trst, kjer je od oktobra 1945 do septembra 1955 službovala na slovenski osnovni šoli pri Sv. Jakobu. Na radiu Trst je brala otroške pravljice in pripovedovala o svojih službenih letih. Nekaj prispevkov je objavila v časopisih ''Slovenski učitelj'' in ''Katoliški glas''. Zadnja leta svojega življenja je preživela v fari Brezmadežne Marije Pomočnice kristjanov v Istrski ulici. Redno je hodila k maši in prejemala zakramente. Kot učiteljica in vzgojiteljica je bila cenjena in spoštovana zaradi plemenitosti in dobrote. Pokopana je na pokopališču pri sveti Ani v Trstu.