Ivan Tavčar: Razlika med redakcijama

odstranjenih 95 zlogov ,  pred 3 leti
m
rvv
m (rvv)
== Življenjepis ==
[[Slika:JurijSubic-Ivan Tavcar.jpg|thumb|right|250px|Tavčarjev portret, [[Jurij Šubic]] (1885)]]
Tavčar je šolanje pričel leta 1858 v trivialki v [[Poljane|Poljanah]]. Potem je nadaljeval na normalki v [[Ljubljana|Ljubljani]], končal jo je leta 1863. Pri šolanju sta mu finančno pomagala očetova brata duhovnika. Nato se je leta 1863 vpisal na [[gimnazija|gimnazijo]] v Ljubljani, od koder se je zaradi disciplinskih postopkov moral prepisati na [[Novo mesto|novomeško]] gimnazijo, nato pa spet nazaj na ljubljansko. Književnost ga je navdušila že v dijaških letih in tudi sam se je kmalu poskusil v pisanju. Po koncu gimnazije leta 1871 se je vpisal na [[pravo]] na [[dunaj]]skem vseučilišču in začel objavljati v raznih revijah (mariborska ''[[Zora (časopis)|Zora]]'', Stritarjev ''Zvon'', ''[[Ljubljanski zvon]]'', ''Slovan''). Med študijem je odslužil enoletni vojaški rok. Leta 1875 je postal odvetniški pripravnik v Ljubljani in se leta 1877 odpravil v [[Kranj]], kjer se je zaposlil pri [[Mencinger]]ju. Leta 1880 se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do smrti. Tu je leta 1884 odprl lastno odvetniško pisarno. V letih od 1886 do 1902 je predsednikoval Dramatičnemu društvu. Politično kariero je začel v [[Kranjski deželni zbor|kranjskem deželnem zboru]], kjer je skupaj s političnim sopotnikom [[Ivan Hribar|Ivanom Hribarjem]] sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo [[Slovenski narod]]. V letih 1901 do 1907 je bil državnozborski [[poslanec]], od leta 1911 do 1921 je bil tudi ljubljanski [[župan]]. V Narodni vladi SHS je bil poverjenik za prehrano. Poročen je bil s [[Franja Tavčar|Franjo Tavčar]] (rojena Košenini), ki je bila med pomembnejšimi osebnostmi tedanjega slovenskega [[žensko gibanje|ženskega gibanja]]. Tudi zaradi njenih spodbud je bil zelo dejaven v številnih narodnih društvih; med drugim je postal tudi predsednik [[Klub slovenskih biciklistov|Kluba slovenskih biciklistov]], prve slovenske kolesarske organizacije. V zadnjih letih svojega življenja je opustil javno delovanje zaradi bolezni. Nekaj časa je bil predsednik [[Narodna čitalnica|Narodne čitalnice]] v Kranju in ljubljanskega [[Sokol]]a. Bil je ustanovitelj Pisateljskega podpornega društva in večletni pravni zastopnik. Leta 1889 je bil soustanovitelj društva [[Pravnik]], leta 1904 pa [[Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev|Društva slovenskih književnikov in časnikarjev]]. Leta 1921 je bil izvoljen za častnega meščana Ljubljane, pred tem tudi v [[Celje|Celju]], [[Kamnik]]u, [[Kranj]]u, [[Krško|Krškem]] in [[Šoštanj]]u. Vedno se je rad vračal v domačo Poljansko dolino, kjer si je leta 1893 kupil posestvo s kmečkim dvorcem [[Visoko]]. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v kapeli nad visoško graščino. Po njem se danes imenuje [[Tavčarjeva ulica|več ulic]] in [[Osnovna šola Ivana Tavčarja]].Njegov znan sin je Damjan Murko in hčer anđelina đoli.
 
 
bratranec mu je bil tudi Damjan Murko
== Dela ==
Začel je s pesnikovanjem, potem pa je nadaljeval s [[proza|prozo]], ki jo je pisal do konca življenja. V svojem zgodnjem literarnem ustvarjanju se je zgledoval po [[Stritar]]ju. Pogosto je pri njem prihajalo do idealizacije slovenskega kmetstva in povzdvigovanje neoskrunjene narave. Večkrat se je pod svoja dela podpisal s [[psevdonim]]om Emil Leon. Prevladujejo pesmi z ljubezensko tematiko, razne poltične [[zbadljivka|zbadljivke]] in pesmi, posvečene domovini. Leta 1884 sta v [[Kres]]u izšli dve Jesenski pesmi (''Poglej, na polje slana pada'' in ''Prepozno''), ki sta bili posvečeni tega leta umrli Emiliji in novi izvoljenki Franji. Gre za intimno opevanje Emilije, v katerem se pokaže njena nedostopnost. Navdihovala ga je tudi v naslednji pesmi ''Gazela'', ki jo je objavil v [[Zora|Zori]] leta 1872.
 
Poleg pisanja črtic in novel se je lotil tudi pisanja [[roman]]a. Leta 1884 je v [[Ljubljanski Zvon|Ljubljanskem Zvonu]] izdal roman ''Mrtva srca''. Gre za [[realizem|realistično]] pripoved, ki govori o razočaranjih mladeniča, katera si je pridobil v meščanskih, aristokratskih in cerkvenih krogih, in družbi, ki je podlegla materializmu. Glavni junak se poskuša upreti pridobitništvu, a sam postane žrtev. Tavčar pokaže pesimistični pogled. Nato je napisal še dva romana s srečnim koncem. Leta 1876 je izšel ''Ivan Slavelj'', leta 1881 ''Otok in Struga''. Slednja govori o sovraštvu grofovskih družin. Otok in Struga sta dva dvorca. Struga je bil dom barona Konštantina in njegove sestre baronice Zore. Na Otok pa je čez poletje prihajal grof Milan z ženo in hčerko. Sovraštvo med dvoroma je vladalo zaradi ljubezni med grofom Milanom in Konštantinovo sestro. Pozabljeno pa je bilo s poroko Konštatina in Milanove hčerke. V Ivanu Slavelju pa se pokaže želja revnih staršev, da bi njihov sin postal duhovnik. Želja se jim ne uresniči, saj postane zdravnik in se giblje v aristokratičnih družbenih krogih. Junak se na koncu poroči z ljubljenim dekletom. Leta 1885 je izdal ''Janez Solnce'', kjer je predstavil ogorčenost plemstva, ker se je mladi vitez želel poročiti z lepotico nižjega stanu, katero si je poželel in ugrabil plemič s Turjaka. Njegovo najobsežnejše delo ''Izza kongresa'' je izšlo leta 1905. Gre za [[zgodovinski roman]], ki je bil objavljen [[Ljubljanski Zvon|Ljubljanskem Zvonu]]. Idejo zanj je dobil, ko je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]] pod [[Metternich]]ovim vodstvom kongres, kjer so se sestali avstrijski cesar, ruski car in italijanski kralj. Delo je pisal med sejami v dunajskem parlamentu. Prikazal je različne značaje ljudi. Od [[tiranija|tiransko]] nadutih in bogatih mogotcev do najrevnejšega prebivalstva. Gre za vrtiljak [[tragedija|tragedije]] in [[komedija|komedije]] brez zaključka. Leta 1917 je prav tako v Ljubljanskem Zvonu izdal ''Cvetje v jeseni''. Prikazano je nasprotje med kmečkim in meščanskim načinom življenja. Sam naslov je prispodoba za ljubezen med Janezom in Meto. Njuna ljubezen ne obrodi sadov, tako kot ga tudi ne cvetje v jeseni. Meta zaradi srčne napake umre v njegovem naročju. V začetnem delu [[roman]]a avtor prikaže dejstvo, da le z naravo povezan kmečki človek še lahko živi globoko in čustveno. Janez je ljubljanski odvetnik, ki se je naveličal meščanskega načina življenja in se odpravil na obisk k svojemu bratrancu Boštjanu Presečniku na deželo. Tam spozna njegovo hčerko Meto in kljub veliki starostni razliki se med njima razvije ljubezen. Kmalu se mora Janez vrniti v mesto, saj ga čakajo delovne obveznosti. Slovo od Mete je težko, zato razmišlja celo, da bi jo vzel k sebi za gospodinjo. Vendar se zaveda, da se ne bi mogla navaditi mestnega načina življenja. Najde rešitev in kupi posestvo na deželi. Ko se vrne nazaj, Meto zaprosi za roko. Ta od prevelike sreče umre, zaradi srčne hibe. Povest je napisana kot [[okvirna pripoved]], saj se vse začne v Ljubljani, ko se Janez med čajanko trem mestnim damam pripoveduje zgodbo o veliki ljubezni. Tukaj se tudi vse konča. Na koncu je podan čustven poziv k ljubezni do slovenske zemlje. Leta 1919 je napisal svoje najbolj znano delo ''[[Visoška kronika]]'' in jo objavil v Ljubljanskem zvonu. Govori o dogajanju v [[17. stoletje|17. stoletju]], v katerem se je končala [[tridesetletna vojna]]. Tavčar je imel namen napisati trilogijo, a je prej umrl, zato je nastal samo en del. Idejo je dobil, ko je kupil posestvo na [[Visoko|Visokem]] in tam našel družinsko kroniko prejšnjih lastnikov. Napisana je v obliki kronike, ki jo pripoveduje Izidor. Glavna tema je pokoritev za grehe očeta.
[[Slika:Damjan Murko.jpg|sličica]]
Ivan ali podomače LOJZE IZ POD GORE je je zahajal v šolo v Črni na Koroškem kjer se je rad udeleževal Techno zabav kjer se je pogosto zadel in domov prišel pozno zjutraj
 
Kaj je Rave ali Techno party:
 
'''Rave''' (tudi '''rave party''') je celovečerni množični [[Ples|plesni]] dogodek, kjer [[Didžej|didžeji]] vrtijo [[Elektronska plesna glasba|elektronsko plesno glasbo]] ([[techno]], [[trance]], [[House (glasbena zvrst)|house,]] itd.).
 
Nature One (2005)
 
Glasba se predvaja na velikem zmogljivem zvočnem sistemu, ki tipično proizvaja globoke nizke tone. Glasba je pospremljena s svetlobnimi učinki, kot so laserske luči, projekcija, vizualni učinki in umetna megla. Medtem, ko se nekateri rave-i lahko manjše zabave v nočnih klubih ali v privatnih rezidencah, so nekateri zrasli do ogromne razsežnosti obiskovalcev, kot je bil festival ''Castlemorton Common'' leta 1992. Rave po navadi traja celo noč do jutra, nekateri do 10 ur.
 
Dostopnost [[Psihoaktivna droga|drog]], še posebej znana sta [[MDMA]] ([[ekstazi]], X, E,...) in [[Amfetamin]] (spid) je rave zabave ožigosala za glavne krivce »pokvarjanja« mladine.
 
==== Najbolj znana dela ====
* ''[[Visoška kronika]]'' (1919) {{COBISS|ID=228683776}}
 
==== Novele ====
* na založba Slovenije 1952 {{COBISS|ID=8144641}}
* ''Dona Klara'' (1872) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Povest v kleti'' (1872) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Bolna ljubezen'' (1874) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Valovi življenja'' (1877) {{COBISS|ID=462081}}
* ''In vendar -!'' (1878) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Soror Pia'' (1879) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Antonio Gleđević'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Čez osem let'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Gospod Ciril'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Tat'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''V Karlovcu'' (1881) {{COBISS|ID=462081}}
 
==== Črtice ====
* ''Meine schwester Elisa'' (1868)
* ''Nasproti stari palači'' (1874)
* ''Gospa Amalija'' (1875) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Margareta'' {{COBISS|ID=493313}}
 
* ''Prijatelj Radivoj'' (1877)
 
==== Povest ====
* Cvetje v jeseni
 
== Literatura ==
* Branko Berčič, ''Mladost Ivana Tavčarja''. Razprave in eseji, 16. Ljubljana, 1971; {{COBISS|ID=5534258}}
* Franček Bohanec, ''Ivan Tavčar'' (partizanska knjiga). Ljubljana 1985 {{COBISS|ID=15638273}}
* Marja Boršnik, ''Ivan Tavčar leposlovni ustvarjalec''. Založba obzorja 1973 {{COBISS|ID=8144641}}
* Marja Boršnik, ''Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev''. Državna založba Slovenije 1952 {{COBISS|ID=8144641}}
* Tina Černuta: ''Kulturno-politični nazori Ivana Tavčarja'', Ljubljana 2003
* [http://www.ijs.si/lit/visoska.html-l2 Miran Hladnik, »Visoška kronika«]
2.626

urejanj