Ivan Gornik: Razlika med redakcijama

Siromaštvo ga je odtujilo od sošolcev, in takospoprijateljil se je spoprijateljil le sz [[Josip Cimperman|Cimpermanom]], kateregain jega spodbujal pri pesnenjupesnjenju in prevajanju, preko njega pa je tudi komuniciral s [[Stritar|Stritarjem]]jem. V višji gimnaziji je na razpravah deželnega zbora poslušal [[Janez Bleiweis|Bleiweisa]], [[Etbin Henrik Costa|Costo]], [[Lovro Toman|Tomana]] in Auersperga in si o njih ustvarjal svojo sodbo, zavzemal pa se ni za nobeno stranko. Bil je svobodomiseln, in tako ga prebujajoče se slovenstvo ga ni pritegnilo. Raje je prebiral priznana svetovna dela v nemščini, ki mu je bolj ustrezala kot slovenščina.

Ko se je leta 1876 [[Cimperman]] odločil za prevod [[Goethe|Goethejevega]] [[Faust|''Fausta'']], se je Gornik začel zanimati za slovensko slovstvo in prijatelja ves čas spodbujal pri delu. Leta 1877 je v nemščini napisal prvo obširnejšo kritiko na [[Tugomer|''Tugomera'']], ki ni bila objavljena, saj se je [[Stritar]]ju zamerilo, da ni pisal v slovenščini in da je obšel narodnospodbudno razsešnostrazsežnost slovenske književnosti. Ob prebiranju njegovegaStritarjevega [[Zvon|''Zvona'']] je postavilGornik premišljal o zakonezakonih klasične estetske teorije in dramaturgije ter kritiziral slovenske pisatelje in njihove junake. Napisal je oceno [[Janko Kersnik|Kersnikovega]] romana [[Na Žerinjah|''Na Žerinjah'']], in ostro sodil [[Josip Jurčič|Jurčičevega]] [[Ivan Erazem Tatenbah (roman)|''Ivana Erazma Tattenbacha'']]. Ocene je podal tudi h [[Anton Koder|Kodrovim]], [[Ivan Tavčar|Tavčarjevim]] in [[Janko Kersnik|Kersnikovim]] knjigam ter [[Fran Celestin|Celestinovi]] razpravi [[Naše obzorje]]. Ker njegovih kritik na [[Slovenija|Slovenskem]] niso želeli objaviti, je razmišljal, da bi jih objavil v drugih časopisih, npr. na [[Hrvaška|Hrvaškem]], a do tega ni prišlo.