Wikipedija

Sundzi: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
mBrez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Enchoen27n3200.jpg|sličica|Sun CuSunzi
*544 pr.n.št. †496 pr.n.št. predvidevano v provinci Wu.
 
Kitajski diplomat, strateg in mislec - avtor dela o strategiji Umetnost vojne.]]
 
'''Sun CuSunzi''' (544 – 496 pr. n. št.; kitajsko: 孫子; tudi '''Sun Tzu''', '''SunziSun Cu''', '''Sun-tzu''' ali '''Sun-zi'''; rojstno ime: Sun Wu ali Changqing), [[Kitajci|kitajski]] [[general]], [[diplomat]] in [[vojaški teoretik]], ki je živel v [[Obdobje Pomladi in Jeseni|obdobju Pomladi in Jeseni]] v starodavni Kitajski. Napisal je knjigo ''Umetnost vojne'' (孫子兵法), ki je še dandanes zelo vpliven vojaški strateški in taktični priročnik. V kitajski kulturi je Sun CuSunzi velika zgodovinska osebnost, zato je dobil častni naziv CuZi namesto Wu, kar pomeni mojster Sun. ▼
]]
▲'''Sun Cu''' (544 – 496 pr. n. št.; kitajsko: 孫子; tudi '''Sun Tzu''', '''Sunzi''', '''Sun-tzu''' ali '''Sun-zi'''; rojstno ime: Sun Wu ali Changqing), [[Kitajci|kitajski]] [[general]], [[diplomat]] in [[vojaški teoretik]], ki je živel v [[Obdobje Pomladi in Jeseni|obdobju Pomladi in Jeseni]] v starodavni Kitajski. Napisal je knjigo ''Umetnost vojne'', ki je še dandanes zelo vpliven vojaški strateški in taktični priročnik. V kitajski kulturi je Sun Cu velika zgodovinska osebnost, zato je dobil častni naziv Cu namesto Wu, kar pomeni mojster Sun.
{{v delu}}
== Življenjepis ==
V starinskih zapisnikih ni točno zapisano, kje se je rodil. Nekateri viri kažejo na provinco Wu, nekateri na Qi, tretji pa na Či. Sun Cu je bil general kralju Helü iz province Wu v šestem stoletju pr. n. št. Svoje izkušnje v vojskovanju je uporabil za pisanje knjige Umetnost vojne. Po nekaterih zgodovinskih virih je Sun Cu-jeva najbolj znana Bitka pri Boju, kjer je zmagal z uporabo lastnih napotkov iz te knjige.
 
== Življenje in mit ==
Njegov način dela je dobro viden v anekdoti: Kralj Helü je želel preizkusiti sposobnosti Sun Cu-ja, zato mu je ukazal, da naj strenira njegov harem s 180 priležnicami v vojake. Razdelil jih je v dve kompaniji, kralju najbolj priljubljeni priležnici pa je dal za vodnici vsaki kompaniji. Ukazal jim je obrat na desno, priležnice pa so se samo smejale. Takrat jim je rekel, da mora general poskrbeti, da vojščaki razumejo povelja, zato jim je ponovil ukaz. Spet so se smejale, zato je ukazal, da usmrtijo vodnici. Razložil je, da so oficirji krivi, če vojaki razumejo povelja, pa jih ne ubogajo. Določil je novi vodnici, od tedaj pa so priležnice ubogale vse ukaze.▼
O njegovem življenju je zelo malo znanega in veliko mitičnimi vsebinami, zato tudi njegov zgodovinski obstoj, ali gre za enega ali več avtorjev, ni povsem gotov, saj ga njegovi sodobniki ne omenjajo. Neenotnost virov se pokaže že pri kraju rojstva. Zgodovinar [[Sima Quian]] ga umesti v kraljevino [[Wu (država)|Wu]], ''[[Anali Pomladi in Jeseni]]'' (春秋) pa v [[Qi (država)|Qi]]. Oba vira se strinjata, da je bil rojen nekje v poznem obdobju Pomladi in Jeseni in da je bil general kralju [[Helü (Wu)|Helüju]] iz Kraljevine Wu v poznem šestem stoletju pr. n. št.. Svoje izkušnje v vojskovanju je uporabil za pisanje dela ''Umetnost vojne''. Sima Qian omenja še, da je Sunzi svojo teorijo podkrepil s prakso v [[bitka pri Boju|bitki pri Boju]], kjer je zmagal z uporabo lastnih napotkov iz te knjige. ''[[Zuo Zhuan|Zuova kronika]]'' (左傳), ki je komentar Analov, tega dejstva ne omenja, kot tudi ne omenja Sunzija. Slog pisanja v Umetnosti vojne je bližji slogu poznega [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobja vojskujočih se držav]], kar pa še ne zanika Sunzijeve zgodovinskosti. Mogoče je njegovo teorijo dopolnil kateri od njegovih naslednikov, ki so kazali isto zanimanje za vojaško teorijo.<ref>{{Citation|last=Sawyer|first=Ralph D.|title=The Seven Military Classics of Ancient China|year=2007|publisher=Basic Books|location=New York|isbn=0-465-00304-4|pages=421–422}}.</ref> En od teh naslednikov je prav tako vojaški teoretik [[Sun Bin]] iz konca obdobja Vojskujočih se držav. Sun Binovo delo, po naključju odkrito leta 1972, razkriva sledljivost in podobnosti z bolj znano Umetnostjo vojne. V prid argumentu, da je del besedila nastal v kasnejšem času, so [[Daoizem|daoistična]] retorika, nekatera orožja, enote in načini bojevanja, ki so omenjeni v knjigi in so preveč moderni za Sun Cujev čas.
 
== Je Sun Cu resnično živel? ==
Nekateri zgodovinarji dvomijo o obstoju Sun Cu-ja. Ne omenja ga Zhuojev izvleček, ali Zuo Zhuan (kitajsko: 左傳; ni prevedeno v slovenščino), pomemben kitajski zgodovinski vir, ki govori o obdobju Pomladi in Jeseni. Nekateri mislijo, da je to namišljena oseba, narejena po Sun Bin-u, ki je bil general v kasnejšem obdobju Warring States (ni prevedeno v slovenščino), ki je uporabljal strategijo iz knjige Umetnost vojne. Tretji zgodovinarji pa menijo, da so nekatera orožja, enote in načini bojevanja preveč moderni za Sun Cu-jev čas.
 
== Zapuščina ==
Knjigo ''Umetnost vojne'' so uporabljali mnogi naslednji strategi. Cesar [[Dinastija Č'in|dinastije Č'in]] [[Čin Ši Huangdi|Ši Huangdi]] je uporabil napotke iz knjige, da je končal obdobje Vojskujočih se držav. Zin njimikot jeprvi premagalv zgodovini združil Kitajsko v vseeno nasprotnikedržavo. To znanje so kasneje uporabili generalijaponski na Japonskemvojskovodje, ko so združili njene otoke pod enim cesarjem. Generali imperialne Japonske so v Japonsko[[japonsko-Ruskiruska vojna|japonsko-ruski]] in drugi svetovni vojni s pridom uporabljali to knjigo. [[Mao Cetung]] in [[Ho Ši Minh]] sta svojim privržencem ukazala prebrati to knjigo, posledice tega pa so vidne v uspehih vojskvojska obeh voditeljev. ToPomen soSun videliCujeve Ameriškiknjige generalije skozispoznala ameriška vojska, ki se je med in po drugi svetovni vojni vpletla v vojne konflikte v vzhodni Aziji (Japonska, Severna Koreja, Vietnam, posredno Kitajska), inzato so uvrstilije Umetnost vojne nanašla spisekmesto knjig,v kiučnem jih morajo prebratiprogramu pripadnikiza Marincevoficirje.
 
== Umetnost vojne ==
''Umetnost vojne'' oziroma kitajsko: (孫子兵法,) je edino delo Sun Cu-jaSunzija.
 
V njem so opisane strategije, ki še dandanes vplivajo na vojskovanje, med njimi največ takih, ki poudarjajo pomen morale in zalogoskrbe na vojnem pohodu. Sun CuSunzi v knjigi zagovarja strategijo, ki sovražnika spravi na kolena s kar najmanj boja in celo z uporabo vojnih ujetnikov kot vojake lastne vojske. To naj bi demoraliziralo oblastnasprotnika, ki bi videlavidel lastne ljudi v sovražnikovih vrstah.
 
Taktika zmage brez oz. s čim manj boja se je v zgodovini najbolje pokazala v francosko-pruski vojni, ko je pruski feldmaršal [[Helmuth Karl Bernhard von Moltke|von Moltke]] v bitki [[bitka pri Sedanu|pri Sedanu]] onesposobil veliko francosko armado in s tem zagotovil hitro zmago. Hitre zmage so bile po mnenju Sun CujaSunzija ključ do vojnega uspeha, saj daljša obdobja vojskovanja privedejo do večtežav problemov,z kotorganizacijo je odin njihoskrbo koristivojske.
 
ToSunzijeva delo''Umetnost vojne'' je skoziprevedena tisočletjav naredilaštevilne uporabnojezike, njegovatudi brezčasnostv slovenščino, vendar gre žal za posreden prevod in angleščine. FilozofijaSlovenskemu prevodu je dodan strokoven komentar angleškega sinologa [[John Minford|Johna Minforda]]. Delo ostaja aktualno: filozofija vojne se ni dosti spreminjala, teme ki se pa tičejo oskrbe, infiltracije itn., pa se lahko prenesejo še na druga področja, kot je na primer poslovni svet. Obstajajo že mnoge priredbe za Umetnost vojne za take in drugačne okoliščine.
 
==Anekdota==
Sima Qian prikaže Sunzijev temperament v naslednji anekdoti:
 
▲Njegov način dela je dobro viden v anekdoti: {{navedek|Kralj Helü je želel preizkusiti sposobnosti Sun Cu-ja,Cuja zatoin mu jezato ukazal, da naj streniraizuri njegov harem s 180 priležnicamikonkubinami v vojakevojakinje. Razdelil jih je v dve kompanijiskupini, kralju najbolj priljubljeni priležnici pa je dal za vodnicivodnico vsaki kompanijiskupini. UkazalKo jim je ukazal obrat na desno, priležnice pa so se konkubine samo smejale. Takrat jim je rekel, da mora general poskrbeti, da vojščaki razumejo povelja, zato jim je ponovil ukaz. SpetPonovno so sebruhnile smejalev smeh, zato je Sun Cu ukazal, da usmrtijo vodnici, kralju najljubši konkubini. Razložil je, da so oficirji krivi, če vojaki razumejo povelja, pa jih ne ubogajo. DoločilPo usmrtitvi je določil novi vodnici, od tedaj pa so priležnice ubogale vse ukaze.}}
 
= Viri =
Vrstica 34 ⟶ 33:
Sun Cu. 1910. ''The Art of War'' . London: British Museum
 
Sun CuSunzi. 2007. ''Umetnost vojne''. Ljubljana : Amalietti & Amalietti
 
''Sun Cu''. internet. 29. 11. 2016. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://hr.wikipedia.org/wiki/Sun_Cu</nowiki>
 
''Sun Tzu''. internet. 29. 11. 2016. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://en.wikipedia.org/wiki/Sun_Tzu</nowiki>
 
''Sunzi''. internet. 29. 11. 2016. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://www.britannica.com/biography/Sunzi</nowiki>
Vrstica 56 ⟶ 51:
{{Normativna kontrola}}
 
{{DEFAULTSORT:Cu, SunSunzi}}
[[Kategorija:Kitajski generali]]
[[Kategorija:Kitajski pisatelji]]
[[Kategorija:Kitajski vojaški teoretiki]]
[[Kategorija:Kitajski filozofi]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Sundzi«