Horezm: Razlika med redakcijama

'''Horezm''' (tudi '''Horezem''' in '''Kvarizem''') je bila [[pokrajina]] ob spodnjem toku [[Amu-Darja|Amu-Darje]] južno od [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] v današnjem [[Uzbekistan]]u, [[Tadžikistan]]u, [[Turkmenistan]]u in severnem [[Iran]]u. Proti zahodu je preko planote [[Ust-Urt]] verjetno segala vse do obale [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Proti jugu je mejila na [[Veliki Horasan]], na jugo vzhodu na [[Kangdžu]] in [[Transoksanija|Sogdijsko Transoksanijo]], na severu na kraljestvo [[Alani|Alanov]], na severo vzhodu pa na kraljestvo [[Huni|Hunov]]. Glavno mesto je bil [[Stari Urgenč|Kuhna GurgandžKeneurgenč]] (Stari Urgenč). V [[17. stoletje|17. stoletju]] so glavno mesto prenesli v [[Hivski kanat|Hivo]] in Horezm je postal znan kot [[Hivski kanat]].

[[Al-Biruni]] pravi, da je na tem ozemlju od 4. do 8. stoletja n. št. vladala dinastija [[Afrigidi|Afrigidov]]. Uporniško kraljestvo okrog [[Hiva|Hive]] leta [[410]] ustanovila [[Avari|avarska plemena]], verjetno pod vplivom [[Heptaliti|Heptalitov]]. Prebivalce so [[Madžari]] imenovali Hvalisi ali Kalizi po najbolj vzhodnih madžarskih Kabarih, ki so živeli v karpatski [[Galicija|Galiciji]]. Imenovali so jih tudi Khalisioi (grško) in Hvalis (rusko) in so jih pogosto povezovali s [[Hazari]]. Imeli so tudi številna kitajska imena: Qián , Guòlì,, Hūsìmì, Huǒxún, Huòlìxímíqié in Huālázǐmó. Zadnje ime je sodobno kitajsko ime Horezma. [[Etimologija]] teh imen ni znana, lahko pa bi se nanašala na ''»kraljestvo ob [[Aralsko jezero|Aralskem jezeru]]«'' ali ''»ljudstvo Hua«''.

Ko je Horezm postal del [[SvilenaSvilna cesta|Svilenesvilne ceste]], je postal znan tudi drugje po svetu in je v različnih jezikih dobil različna imena.

V [[11. stoletje|11. stoletju]] je bilo ustanovljeno Horezmsko cesarstvo, ki je v času šaha [[Alah al-Din Muhammad II|Alah al-Din Muhammada II]] obsegalo celo [[Perzija|Perzijo]]. Okrog leta [[1141]] je Horezmu zavladal [[YelüJelü DashiDaši]] in postal je delustanovil [[Kara-KitanskiKarakitajski kanat|Kara-Kitanskega kanata]]. V letih [[1218]]-[[1220]] so v osrednjo [[Azija|Azijo]] vdrli [[Džingiskan]] in [[Mongoli]] in uničili Kara-KitanskiKarakitajski kanat in Horezmsko cesarstvo skupaj z njegovim glavnim mestom [[Stari UrgenčKeneurgenč]].

Po prihodu [[Mongoli|Mongolov]] je Horezm postal del [[Jagatajski kanat|Jagatajskega kanata]]. Glavno mesto Stari Urgenč so obnovili in spet je postalo eno največjih in najpomembnejših trgovskih središč v osrednji Aziji. [[Timurlenk]] je imel Horezm za velikega tekmeca [[Samarkand]]a, zato je proti njemu sprožil pet vojnih pohodov in leta [[1388]] ponovno popolnoma porušil [[Stari Urgenč.]] V tistem času je reka [[Amu-Darja|Amu Darja]] popolnoma spremenila svoj tok in središče Horezma so preselili v [[Hivski kanat|Hivo]]. V [[16. stoletje|16. stoletju]] je zato postal znan kot [[Hivski kanat]], ki mu je vladala dinastija [[astrahan]]skih [[GengisidiDžingisidi|GengisidovDžingisidov]].

Med vladanjemvladavino [[Peter Veliki|Petra Velikega]] so na obrežjih Amu Darje odkrili [[zlato]], istočasno pa je [[Rusija|carska Rusija]] hotela odpreti trgovsko pot do [[Indija|Indije]]. Odpravili so se na oboroženo trgovsko odpravo, ki jo je vodil princ Aleksander Bekovič-Čerkasov. Odpravo je Hivski kanat odbil.

[[Car]]ja Aleksander II. in Aleksander III. sta se zelo trudila, da bi ozemlje priključila carski [[Rusija|Rusiji]], sta takoj našla izgovor za vojaški pohod: osvoboditi je treba slovanske [[suženjstvo|sužnje]] v Hivi in preprečiti nadaljnji lov in tgovino z njimi. Kmalu za tem so se ruski interesi v regiji začeli križati z enakimi interesi [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] in leta [[1839]] je izbruhnila prva anglo-afganska vojna.

Zaradi ruskega prodiranja v [[Turkestan]], se pravi tudi v Horezm, se je ozemlje [[Hivski kanat|Hivskega kanata]] počasi krčilo. Kanat je leta [[1873]] podpisal z [[Rusija|Rusijo]] mirovnomirovni pogodbosporazum in postal kvazi neodvisen ruski [[protektorat]].

* Robin Lane Fox,. ''Alexander the Great'', str. 308 in dalje.

* Shir Muhammad Mirab Munis &, Muhammad Reza Mirab Agahi Firdaws al-Iqbal. ''History of Khorezm''. (Leiden: Brill), 1999. TransPrevedel &in Ed.uredil Yuri Bregel.

* Yuri Bregel,. »''The Sarts in the Khanate of Khiva«,''. Journal of Asian History, '''12''' (1978,): 121-151.