Vikingi: Razlika med redakcijama

Začetek vikinškega obdobja sega nekako v sredino [[8. stoletje|8. stoletja]], roparske pohode pa so prva začela ljudstva z ozemlja današnje [[Norveška|Norveške]], kakih 50 let za njimi pa so jim sledila še [[pleme]]na z [[Danska|Danske]]. Prve dežele, ki so občutile vikinško pest, pa so bile današnja [[Velika Britanija]], [[Frankovska država]], kasneje pa še [[Irska]], kjer so se Vikingi prvič tudi ustalili. Najbolj znana vikinška naselbina na tem [[otok]]u je [[Dublin]], ki so ga ustanovili leta [[841]]. Takrat so Vikingi tudi spremenili dotedanjo prakso vračanja v domače pokrajine po opravljenih roparskih pohodih. Okoli leta [[850]] nastanejo tudi prva vikinška naselja na britanskem otoku. Prvo naselje je bilo nekakšno vojaško oporišče na otoku [[Thanet]] v [[izliv]]uizlivu [[Temza|Temze]]. V nekaj naslednjih letih so Vikingi z Danske zasedli cel severovzhodni del britanskega otoka in tam ustanovili deželo, ki se je je prijelo ime ''[[Danelaw]]'', saj so tam veljali danski zakoni in običaji. Po veliki [[bitka pri Ashingtonu|bitki pri Ashingtonu]] leta [[1016]], v kateri so Vikingi porazili [[Wessex|wesseškega]] [[kralj]]a [[Edmond II.|Edmonda II.]], pa so Vikingi zasedli cel Otok.