Karneol: razlika med redakcijama

dodanih 1.125 zlogov ,  pred 4 leti
zgodovina
(ime)
(zgodovina)
Po [[Plinij starejši|Pliniju Starejšem]] je ime ''sard'' povezano z mestom ''Sardis'' v [[Lidija|Lidiji]], vendar bolj verjetno izhaja iz [[Perzijščina|perzijske]] besede سرد, ''sered'', ki pomeni rumeno rjavo barvo.<ref name=ref6>Chisholm, Hugh, ur. (1911). ''Sard''. Encyclopædia Britannica (1. izdaja). Cambridge University Press.</ref>
 
==Zgodovina==
V Mehrgarhu (Baludžistan, [[Pakistan]]) so od 5.-4. tisočletja pr. n. št. za vrtanju luknjic v karneole uporabljali ločne vrtalke.<ref> Hermann Kulke, Dietmar Rothermund (2004). ''A History of India''. Routledge. 22. ISBN 0-415-32920-5.</ref> Karneol, ki so ga odkrili v bronastodobnih [[Minojska doba|minojskih]] plasteh iz obdobja okrog leta 1800 pr. n. št. v [[Knosos]]u na [[Kreta|Kreti]], kaže, da se je uporabljal za umetniške okrasne predmete.<ref>C. Michael Hogan. ''Knossos fieldnotes''. Modern Antiquarian (2007).</ref> V rimskem obdobju se je na široko uporabljal za gravirane [[Gema|geme]], pečatnike in pečatne prstane, ker se vroč vosek nanj ne lepi.<ref> John Hill. ''Weilue'', 12. poglavje.</ref>
 
Sard so [[Asirci]] uporabljali za izdelavo valjastih pečatnikov, [[Egipčani]] in [[Feničani]] za izdelavo [[Skarabeji|skarabejev]], [[Stari Grki]] in [[Etruščani]] pa za izdelavo gem.<ref name=ref6/>
 
Na hebrejskem ''odemu'', v prevodu ''sardisu'', je bil prvi kamen v naprsniku velikega svečenika rdeče barve. Kamen je bil verjetno sard ali morda [[jaspis]].<ref name=ref6/>
 
==Sklici==
{{sklici|12}}
 
{{Normativna kontrola}}
35.501

urejanje