Steber Svete trojice, Olomouc: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Octopus je premaknil(-a) stran Steber Najsvetejše trojice, Olomouc na Steber Svete trojice, Olomouc |
Zgodovina |
||
Vrstica 34:
'''Steber Najsvetejše trojice v Olomoucu''' je 35 m visoko [[Barok|baročno]] [[Kužno znamenje|kužno znamenje]], zgrajeno v letih 1716-1754. Znamenje je znak katoliške hvaležnosti za rešitev od [[Kuga|kuge]], ki je opustošila [[Moravska|Moravsko]] v letih 1713-1715,<ref name=ref1/>{{rp|18}} in lokalnega patriotizma, saj so bili vsi mojstri in umetniki, ki so ga ustvarjali, in svetniki, ki so upodobljenji na znamenju, povezani z Olomoucem.<ref name=ref1/>{{rp|26}}
Znamenje je največja baročna skupinska skulptura na Češkem. Leta 2000 je bila kot ''»eden od izjemnih primerkov srednjevropskega baročnega umetniškega izražanja«'' vpisana ne [[Unesco]]v seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne kulturne dediščine]].
==Zgodovina==
Po oceni ICOMOS je ''»postavljanje marijanskih (kužnih) znamenj na mestnih trgih izključno baročni posttridentinski pojav«''. Njegova [[Ikonografija|ikonografska]] osnova je v knjigi ''[[Razodetje (Apokalipsa)]]''. Osnovni model za kužna znamenja je bil domnevno steber na Piazza Santa Maria Maggiore v Rimu, postavljen leta 1614.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/859/documents/%23ABevaluation ''Olomouc''].</ref>
Spomenik v Olomoucu je bil vrhunski desežek številnih umetnikov in mojstrov, vendar jim ni prinesel veliko sreče. Prvi, ki je umrl že med postavljanjem, je bil Wenzel Render, graditelj spomenikov in privilegiran cesarski arhitekt. Bil je prvi, ki je prišel na idejo za postavitev stebra, uveljavil svojo voljo v mestnem svetu, zgradil prvo fazo spomenika in jo tudi sofinanciral.<ref>Schulz, Jindřich, ur. (2009). ''Čestný sloup Nejsvětější Trojice''. Dějiny Olomouce (v češčini). 1. Olomouc: Univerzita Palackého. str. 453–456. ISBN 978-80-244-2370-8. </ref> Njegovi privrženci Franz Thoneck, Johann Wenzel Rokický in Augustin Scholtz tudi niso doživeli konca gradnje. Gradnjo je zaključil Johann Ignaz Rokický. Kiparsko okrasje stebra je začel izdelovati Phillip Sattler.<ref name=ref1/>{{rp|19-21}} Po njegovi smrti je dela nadaljeval Andreas Zahner,<ref name=ref1/>{{rp|21}} ki je pred smrtjo v sedmih letih izdelal 18 kipov in 9 reliefov. Bakrene kipe Svete trojice in Marijinega vnebovzetja je pozlatil zlatar Simon Forstner.<ref name=ref1/>{{rp|35-39}} Fostner je imel več sreče in uspel dokončati svoje mojstrsko delo, vendar je zaradi uporabe strupenega [[Živo srebro|živega srebra]] za pozlato izgubil zdravje.
Ko je bil steber Svete trojice leta 1754 dokončan, so bili vsi v Olomoucu nanj zelo ponosni, ker so vsi prispevali k njegovi postavitvi. Znamenje so posvetili na veliki slovesnosti, katere sta se udeležila tudi cesarica [[Marija Terezija]] in njen mož [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]]<ref name=ref1/>{{rp|28}}
Samo štiri leta kasneje je Olomouc oblegala pruska vojska in med topovskim obstreljevanjem večkrat zadela tudi steber Svete trojice. Meščani so organizirali procesijo, da bi pruskega generala prepričali, naj ne strelja na spomenik. General James Keith je njihovo prošnjo uslišal.<ref name=ref1/>{{rp|21}} Znamenje so kmalu po vojni popravili in v spomin na te dogodke ob stebru na pol vkopali kopijo kamnite pruske topovske krogle.<ref name=ref1/>{{rp|21}}
==Sklici==
| |||