* '''Pripovedovanje''' obsega opevanje osrednjih dogodkov. Pri tem pa pesnik ne dela nobenega uvoda, ampak poseže takoj v središče dogajanja, da s kratkim napetim dogodkom čim prej vzbudi zanimanje. Kolikor je treba poznati poprejšne dogodke pa jih avtor vplete pozneje.
Značilne za ep so '''epizode''' (grš. ''episódion'', kar pride neprišakovanonepričakovano vmes), to so poglavja, ki za potek glavnega dejanja niso nujna, a napravijo delo slikovitejše in zanimivejše. Večkrat imajo epi zadrževalne momente ali ''retardacije'' Lat. ''retardo'', zadržujem); ti z raznimi ponavljanji ovirajo nagel razvoj dogajanja.
Ker so epi zelo obsežni, so razdeljeni na speve, knjige ali prigode. S časom so se zelo spremenjalispreminjali in danes se označuje za epe tudi dela, ki nimajo vseh prvotnih značilnosti. Po vsebini so epi razdeljeni na več vrst. Najpogostejši so: [[junaški ep|junaški]] ali herojski, [[viteški ep|viteški]] ali srednjeveški, [[zgodovinski ep|zgodovinski]], [[verski ep|verski]] ali religiozni, [[komični ep|komični]] ali satirični, [[idilični ep|idilični]] in [[živalski ep]].<ref>[[Silva Trdina]]:Besedna umetnost II del. Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961</ref>
