Julius Robert Oppenheimer: Razlika med redakcijama

Oppenheimer je izhajal iz premožne in kultivirane [[družina|družine]]. Že v zgodnji mladosti je izkazal izredno bistrost. Šolal se je na znani Ethical Culture School v New Yorku in končal šolanje kot prvi v razredu. Leta [[1922]] se je vpisal na [[Univerza Harvard|Univerzo Harvard]], kjer je diplomiral pri P. W. Bridgmanu v treh letih z najvišjimi ocenami. Podiplomski študij je opravil v [[Anglija|Angliji]], kjer se je srečal s [[Joseph John Thomson|Thompsonom]], [[Ernest Rutherford|Rutherfordom]] in [[Max Born|Bornom]].

[[doktorat|Doktoriral]] je leta [[1927]] na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v]] [[Göttingen]]u, kjer je spoznal [[John von Neumann|von Neumanna]]. Leta [[1928]] so ga sprejeli na [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] (Caltech).

Leta [[1930]] je dokazal, da [[proton]] ne more biti [[Paul Adrien Maurice Dirac|Diracov]] [[antielektron]] in tako odprl pot odkritju pravega antielektrona, [[pozitron]]a.

V letu [[1935]] je pojasnil, kako se hitri [[devteron]], [[atomsko jedro|jedro]] [[težki vodik|težkega]] [[vodikvodika]]a, skupek protona in [[nevtron]]a, razcepi, ko se približa pozitivno [[električni naboj|naelektrenemu]] atomskemu jedru. Proton, ki nosi pozitvni naboj, čuti odbojno [[sila|silo]] in se odkloni. Nenabiti nevtron pa leti neovirano naprej. Zaradi tega je obstreljevanje z devteroni dostikrat enakovredno obstreljevanju z nevtroni s tem, da lahko devterone, ki nosijo električni naboj, s [[pospeševalnik]]i poženemo do visokih [[energija|energij]], nenabitih nevtronov pa ne moremo.

Leta [[1943]] je vodil razvoj prve [[jedrska bomba|atomske bombe]] v [[Los Alamos, Nova Mehika|Los Alamosu]] v skrivnem [[Projekt Manhattan|Projektu Manhattan]], nato pa je odklonil sodelovanje pri razvoju [[vodikova bomba|vodikove bombe]]. Med letoma 1943 in [[1945]] je bil prvi predstojnik [[Narodni laboratorij Los Alamos|Narodnega laboratorija v Los Alamosu]].

Od leta [[1947]] do [[1953]] je bil predsednik splošnega strokovnega sveta pri Komisiji za atomsko energijo, od leta 1947 pa je bil tudi član [[Inštitut za višji študij|Inštituta za višji študij]] v Princetonu, kjer je ostal do upokojitve leta [[1966]]. V tem času je bil tudi tretji predstojnik tega inštituta.

Po koncu [[druga svetovna vojna|vojne]] se je boril za mednarodni nadzor nad atomsko bombo. Vendar je ameriški predsednik leta [[1949]] z odlokom zavrnil njegovo stališče. Leta [[1954]] v času senatorja Josepha R. McCarthyja, je Komisija za atomsko energijo Oppenheimerja označila kot lojalnega državljana vendar nezanesljivega glede državnih tajnosti. Pričevanje [[Edward Teller|Tellerja]], ki se je zavzemal za razvoj vodikove bombe, je pripomoglo, da so to tudi javno priznali. Oppenheimer od tedaj ni imel več dostopa do zaupnih papirjev. Atomska komisija mu je pozneje leta [[1963]] podelila [[FermijevaNagrada nagradaEnrica Fermija|Fermijevonagrado nagradoEnrica Fermija]] za njegov prispevek k jedrskim raziskavam. Sledil je neizogiben spor s Kongresom, ki je znižal višino nagrade od prejšnjih 50.000 dolarjev na 25.000.

== GlejSklici tudiin opombe ==