Rudolf Baumbach: razlika med redakcijama

dodanih 240 zlogov ,  pred 4 leti
slog, vsebina
(slog, vsebina)
[[File:Rudolf Baumbach Trenta.jpg|thumb|Spominska plošča Rudolfu Baumbachu Na Logu, Trenta 34]]
 
'''Rudolf Baumbach''', [[Nemci|nemški]] [[pesnik]], [[planinec]], * [[28. september]] [[1840]], [[Kranichfeld]], [[Turingija]], † [[21. september]] <ref>V slovenski biografiji [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001730/ Slovenski biografiji] je napačen datum smrti, 21. november.</ref> [[1905]], [[Meiningen]].
 
== Življenje in delo ==
Rodil se je v [[Kranichfeld|Kranichfeldu]] v [[Turingija|Turingiji]] kot sin lokalnega zdravnika. Pri dveh letih se je z družino preselil v [[Meiningen]], kjer je obiskoval srednjo šolo v katoliškem šolskem centru [[Bernhardinum]]. Šolo je zaključil leta 1860 in se vpisal na študij naravoslovja v [[Leipzig|Leipzigu]]. Leta 1865 je v Heidelbergu doktoriral iz filozofije.<ref> objavljeno v Dom in svet [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35JQKNQW/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25 Rudolf Baumbach, pesnik Zlatoroga.] ''Dom in svet'' 18/11 (1905).</ref> Po študiju je bil kot član nemške študentske bratovščine [[Corps Thuringia Leipzig]] zasebni učitelj pri različnih družinah v [[Gradec|Gradcu]], [[Brno|Brnu]] in [[Trst|Trstu]].
 
V Trstu se je leta 1870 vključil v sekcijo nemško-avstrijskega planinskega društva za [[Primorska|Primorsko]]. Zahajal je v gore na [[BovškoBovec|Bovškem]] in [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Na Slovenskem ga prvič omenja nemški tisk leta 1878 (''Laibacher Tagblatt''), slovenski tisk pa prvič v oceni ''Zlatoroga'' (''Slovenec'' 5.&ndash;7. jan. 1881).
 
[[Viljem Urbas]] ga je seznanil s [[slovenci|slovensko]] narodno [[pripovedka|pripovedko]] o [[Zlatorogu]] in drugim slovenskim [[bajeslovje|bajeslovjem]] ter [[narodopisje|narodopisjem]]. Dve leti pred Baumbachovim prihodom v Trst je [[Karel Dežman]] v ljubljanskem nemškem dnevniku ''[[Laibacher Zeitung]]'' objavil pripovedko o Zlatorogu, povzeto po nekem slovenskem pričevalcu. Ta je Baumbacha spodbudila, da se je lotil pesniške obdelave snovi. Med letiletoma 1874 in 1875 je spesnil epsko-lirično pesnitev ''[[Zlatorog]]'' in jo maja 1877 izdal v [[Leipzig|Leipzigu]]. Ta in naslednje izdaje so bile do sredine tridesetih let natisnjene v več kot 110.000 izvodih, pesnitev pa je bila prevedena v angleški, italijanski, češki, srbski ter hrvaški jezik; z njo se je uveljavil kot pesnik. Baumbach je v ''Zlatoroga'' vnesel slovenski kolorit z avtohtonimi imeni krajev, ljudi, [[trentarjiTrenta|trentarskih]] lovcev in pastirjev. Pripovedka, ki je dotlej živela le v ustnem izročilu [[bovčaniBovec|bovških]] pastirjev, je postala znana tudi v kulturnem svetu. Objavil je tudi nekaj prevodov [[France Prešeren|Prešernovih]] pesmi. NjegoveBaumbach je bil popularen pesnik, njegove pesmi so doživele več kot 300 uglasbitev.
 
Leta 1885 se je vrnil v Meiningen, kjer je bil imenovan za vojvodskega knjižničarja. Tam je ostal dvajset let, vse do svoje smrti.
== Viri in zunanje povezave ==
* {{SloBio| id=1001730 |ime=Baumbach, Rudolf |vir=SBL |avtor=Marijan Brecelj, Ludvik Zorzut.}}
* Rudolf Baumbach, ''Dom in svet'', 18/11 (1905). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35JQKNQW/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25, dlib]
* Andreas Seifert, Kri belega gamsa [http://www.gore-ljudje.net/novosti/99870/, gore-ljudje.net]
*Stanko Klinar, Še dve izdaji Zlatoroga, ''Planinski vestnik'', 96/3 (1996). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YYUNJ2B/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25, dlib]
*Rudolf Baumbach (avtor), Anton Funtek (prevajalec), ''Zlatorog;: planinskaPlaninska pravljica'', 1886. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY60QUN2/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25, dlib]
 
{{commons}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Baumbach, Rudolf}}
226

urejanj