Ljuba Prenner: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 12:
Leta 1954 so ji znova omogočili vrnitev med odvetnike. Ker je imela prepoved objavljanja literarnih del, ta takrat niso nastajala. Upokojila se je leta 1975. V Društvo slovenskih pisateljev je bila znova sprejeta leta 1976.
 
Skladno s svojo [[Transspolnost|moško identiteto]] je od gimnazijskih let nosila fantovska oz. moška oblačila, v zasebnih pogovorih in pismih pa se je izražala v moškem slovničnem spolu. Srbska pesnica [[Desanka Maksimović]], s katero se je spoznala med šolanjem v Beogradu, jo je v pismih imenovala <nowiki>''moj mali dečko''</nowiki>.,<ref>{{Navedi knjigo|title=Grmade, parade in molk|last=Tratnik|first=Suzana|publisher=Škuc|year=2014|isbn=978-691-6751-95-7|editor-last=Mozetič|editor-first=Brane|location=Ljubljana|page=50-54|cobiss=http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=2017454654785740}}</ref> sama pa je znana po izjavi "Jaz sem dr. Ljuba Prenner, ne moški ne ženska" ob prihodu v novo odvetniško pisarno.<ref>Suzana Tratnik, ''[https://narobe.si/intervju-z-jerico-mrzel/ Ko se je pojavila dr. Prennerjeva, se je spremenilo ozračje]'', '' Revija Narobe'', 26. 7. 2007</ref>
 
O Ljubi Prenner je posnet [[dokumentarni film]] ''[[Dober človek]]'', ki ga je zrežiral [[Boris Jurjaševič]] (2006).