Plavje: Razlika med redakcijama

Ker so pobočja položna in je podnebje ugodno, se prebivalci vasi od nekdaj ukvarjajo s kmetijstvom, predvsem s pridelavo zgodnjih vrtnin, vinogradništvom in oljkarstvom, nekateri pa tudi z obrtjo. Z vpregami (konji in voli) so nekdaj odhajali v Vinjan ob Osapski reki, kjer so imeli rodovitne njive, na katerih so gojili predvsem radič tržaški solatnik, v sadovnjakih pa češnje in fige. Pred drugo svetovno vojno so z oslički, po letu 1950 pa na avtobusih vozili na glavni tržaški grosistični trg pletene kvadratne košare (kofe) z radičem, blitvo (bledas), berivko (salatino), špinačo in drugo sezonsko zelenjavo, v okroglih pletenih košarah (plenerjih) pa češnje, fige in drugo sadje.

Kmetje so imeli tudi veliko živine, zato je bilo v vasi precej mlekaric, ki so do druge svetovne vojne na osličkih tovorile mleko v Trst.

Danes je veliko vaščanov zaposlenih v slovenskih obmorskih mestih. Zaradi bližine [[Koper|Kopra]] se danes ljudje v Plavje priseljujejo, vse več je novih hiš, ki pa večinoma ne kažejo povezanosti s tradicionalno istrsko [[arhitektura|stavbno]] dediščino.