Spodnje Škofije: Razlika med redakcijama

Iz časov [[Rimljani|Rimskega imperija]] so pri (sedanjih [[Hrvatini]]h), v Božičih, ohranjeni ostanki obcestnega gradišča, iz katerega so nadzirali promet na [[rimske ceste|rimski cesti]], ki je skozi Škofijski prag povezovala [[Trst]] (Tergeste) z mesti na obalah [[Istra|Istre]]. Prvo zgodovinsko poročilo o tej cestni povezavi sega v leti 78 in 79 našega štetja, ko je rimski cesar Tit Flavij Vespazijan dal zgraditi cesto od Trsta do [[Pula|Pulja]]. Dokončal jo je njegov sin in po njunem rodbinskem imenu je dobila ime Via Flavia. Verjetno prav njej pripadajo leta 2002 najdeni ostanki cestnega tlaka na ankaranskem križišču Bivje (Bivio). Za časa [[Beneška republika|Beneške republike]] jo je dal leta 1775 s sredstvi iz javnih financ obnoviti [[Koper|koprski]] [[podeštat|podesta]] Pietro Dolphino, zato je dobila ime Strada Dolphina, na kar spominja odlomek stebra z napisom, ki stoji ob cerkvenem zvoniku v Spodnjih Škofijah.

 

Spodnje Škofije je najbolj zaznamovala obmejna lega, zato je v naselju delovalo več gostiln, trgovin in agencij, razvita je bila tudi obrt.

Nekdanje kmečko naselje, kjer so od nekdaj pridelovali zgodnje vrtnine, se ukvarjali z vinogradništvom in oljkarstvom, je danes povsem urbanizirano. Spodnje Škofije so samostojno naselje od leta 1961, pred tem je bil kraj del [[Plavje|Plavja]]. V jedru večinoma obcestnega kraja stoji župnijska cerkev srca Jezusovega.