Mohorjeva družba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
m m/dp/slog/pnp
Vrstica 1:
'''Mohorjeva družba''' je najstarejša [[Slovenci|slovenska]] [[založba]], ustanovljena [[27. julij]]ajulija [[1851]].
 
Javno sta Mohorjevo družbo razglasila [[Andrej Einspieler]] in slavist [[Anton Janežič]] ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal [[Anton Martin Slomšek]]. Za zavetnika so izbrali [[sveti Mohor|svetega Mohorja]]. Leta 1852 je družba poslala 785 knjig svojim članom. Društvo je avstrijska oblast podredila leta 1853. Prvi, ki je družbo vodil, je bil Andrej Einspieler iz [[Celovec|Celovca]]. V tistem času je bil Celovec zelo slovenski. Člani te družbe so bili ljudje iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov. Prvih 13 let je bila prva založba in je ni ustavila nobena vojna. Po [[prva svetovna vojna|prvi1. svetovni vojni]] se je po posvetu z generalom [[Rudolf Maister|Maistrom]] družba preselila v [[Prevalje]] in tam ostala do 7. decembra 1927, vendar se takrat ni vrnila v Celovec, ampak so se preselili v [[Celje]]. Število članov je padlo skoraj za polovico tudi zato, ker [[Goriška]] in [[Koroška]] nista bili več v isti državi. Ko je bila Mohorjeva v Prevaljah, so bili leta [[1924]] goriški Slovenci prisiljeni ustanoviti lastno [[Goriška Mohorjeva družba|Goriško Mohorjevo družbo]], če so si hoteli oskrbeti mohorske knjige. Na Prevaljah je leta 1922 prevzel uredništvo [[Fran Saleški Finžgar]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo [[uredništvo]] družbe v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podružnice so danes v Ljubljani, Celovcu ([[Celovška Mohorjeva družba|Celovška Mohorjeva]]), [[Dunaj]]u ...
 
Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bilo [[uredništvo]] družbe v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podružnice so danes v Ljubljani, Celovcu ([[Celovška Mohorjeva družba|Celovška Mohorjeva]]), [[Dunaj]]u ... Družba je imela katoliško usmeritev, vendar ne ozko klerikalno. Skrbela je za knjige, namenjene širšemu bralskemu krogu. Imela je izjemno vlogo pri vzgoji branja. Izdajala je [[povesti]], t. i. [[mohorjanka|mohorjanke]], koledar ... Leta 1860 je imela 1000 članov, 1891 pa že več kot 50.000 članov.
 
Sčasoma se je spreminjalo tudi ime založbe: Društvo svetega [[Mohor]]a, Družba svetega Mohora, [[Družba]] svetega Mohorja, Mohorjeva družba, Mohorjeva [[založba]]. Čeprav se ime spreminja, bistvo ostaja enako.
Vrstica 8 ⟶ 9:
== Glej tudi ==
 
* [[Celjska Mohorjeva družba v Celju]]
* [[Goriška Mohorjeva družba v Gorici]]
* [[Celovška Mohorjeva družba]]
 
Vrstica 20 ⟶ 21:
 
{{stub}}
 
[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]
[[Kategorija:Knjižne založbe]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1851]]
[[Kategorija:Mohorjeva družba|* ]]
{{normativna kontrola}}