Usoda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m -predloga |
|||
Vrstica 15:
==Usoda in [[mitologija|mitologija]]==
V [[Vede|Vedah]] je predstava, da je kontiuniranost človeškega življenja koncipirana kot izvlečena nit, ki jo spletejo ženske boignje usode Urth, Verthandl in Skuld (Usoda, Bitje in Nujnost oz. sedanjost, preteklost in prihodnost). Njihova naloga je presti niti, ki določajo usodo novorojenčka.
===[[grška mitologija|Grška mitologija]]===▼
=== [[Slovanska mitologija|Slovanska mitolotija]] ===
V Slovanski mitologiji je usoda največkrat povezana s časom smrti in načinom umiranja. Redkeje pa usoda določa tudi ostale okoliščine človekovega življenja. Stari Slovani so verovali, da njihovo usodo določajo [[Sojenice|sojenice]] (tudi rojenice, jesenice, rožanice). To so tri vile, ki ob otrokovem rojstvu odločajo o njegovi usodi (o sreči in nesreči v življenju, premoženskem stanju ter času in načinu smrti). Predstava o sojenicah je zelo razširjena. Po našem izročilu naj bi, podobno kot v antičnih mitih:
*prva sojenica nasnula niti življenja--> [[Kloto]]
*druga naj bi jih predla--> [[Lahezis]]
*tretja pa ob smrti prerezala--> [[Atropa]]
Grška mitologija je, podobno kot v slovanski mitologiji, usodo poosebila v tri stare ženice (''[[mojre]]'' - sojenice). [[Kloto]] je predla življenjsko nit, [[Lahezis]] jo je vlekla in tako delila usodo, [[Atropa]] pa jih je prerezala. V [[Antična Grčija|Antični Grčiji]] imajo pomembno vlogo prerokbe, ki jih je v [[Apolon]]ovem templju [[Delfi|Delfi]] prerokovala [[Pitija|Pitija]], ki je veljala za svečenico. V grških [[tragedija]]h se usoda pogosto uresniči tudi, ko si junaki prizadevajo za nasprotno (npr. Kralj Ojdip), v [[Homer]]jevih epih pa je usoda sila, ki lahko kontrolira celo [[bog]]ove.
==Usoda in [[religija|religija]]==
| |||