Znojenje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Dodatna branja: pp |
m pp |
||
Vrstica 3:
V človeku lahko najdemo dve vrsti [[žleza znojnica|žlez znojnic]]: [[eccrina žleza|eccrine žleze]] in [[apocrina žleza|apocrine žleze]]. Eccrine žleze znojnice so razporejene po večjem delu telesa.
Pri [[Ljudje|ljudeh]] je potenje predvsem sredstvo za [[Termoregulacija|termoregulacijo]], ki se doseže z izločanjem bogate vodne raztopine iz eccrinih žlez. Najvišja stopnja potu pri odraslih je lahko vse do 2-4 litrov na uro ali 10-14 litrov na dan (10-15 g / min • m²).<ref>Jessen,C., Temperature regulation in humans and other mammals, Springer, Berlin, 2000, 193 pp</ref><ref>Mack,G.W. and Nadel,E.R., Body fluid balance during heat stress in humans. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of physiology. Section 4: Environmental physiology, Oxford University Press, New York, 1996, pp. 187-214</ref><ref>Sawka,M.L., Wenger,C.B., and Pandolf,K.B., Thermoregulatory responses to acute exercise-heat stress and heat acclimation. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of phys</ref> [[Izhlapevanje]] potu s površine kože ima hladilni učinek zaradi proizvajanja [[latentna toplota|latentne toplote]] ob izhlapevanje vode. Zato se v [[Vročina|vročem]] vremenu ali ko se posameznikove mišice ogrejejo zaradi fizičnega napora proizvaja več znoja. Pri živalih z nekaj žlezami znojnicami, kot so [[psi]], so dosegli podobne rezultate pri regulaciji temperature s sopihanjem pri katerem izhlapeva voda iz vlažne sluznice ustne votline in [[Žrelo|žrela]]. [[Primati]] in konji imajo pazduhe od koder se izloča znoj, kot pri ljudeh. Čeprav potenje zaznamo pri različnih vrstah sesalcev<ref>{{cite journal |author=Goglia G |title=[Further research on the branched sweat glands in some mammals (Cavia cobaya, Sus scrofa, Equus caballus).] |language=
Študija je odkrila, da se moški v povprečju začnejo potiti veliko hitreje kot ženske, potem pa še enkrat toliko, ko so sredi vadbe z isto relativno intenzivnostjo.<ref>{{cite news|title=Women outshine men in sweat test|url=http://www.smh.com.au/lifestyle/lifematters/women-outshine-men-in-sweat-test-20101008-16c0c.html |publisher=Sydney Morning Herald |date=9 October 2010 |accessdate=21 October 2010}}</ref> Ko moški in ženska telovadita z isto absolutno intenzivnostjo ni nikakršnih razlik v odzivu potenja.
Vrstica 23:
Potenje povzroči padec temperature jedra z izhlapevanjem na površini kože, ki povzroči [[hlajenje]]. Ko visoke molekule energije izhlapijo iz kože in sprostijo energijo absorbirano iz telesa, kože in površinskih žil pride do zmanjšanja temperature. Ohlajena kri se nato vrne v jedro telesa in preprečuje naraščanje njegove temperature.
Obstajata dva primera, v katerih bodo živci stimulirali žleze znojnice in povzročili znojenje: med telesnim ogrevanjem in v stanju čustvenega stresa. Na splošno je čustveno povzročeno znojenje omejeno na dlani, podplati, pazduhe, in včasih čelo, medtem ko se fizično toplotno povzročeno potenje pojavi po celem [[Telo|telesu]].<ref>{{cite journal |doi=10.1016/S0003-2670(97)00642-9 |first1=Tomoya |last1=Kameia |first2=Takao |last2=Tsudab |first3=Shinya |last3=Kitagawab |first4=Ken |last4=Naitoha |first5=Koji |last5=Nakashimaa |first6=Toshio |last6=Ohhashi |month=
Znoj ni čista [[voda]], saj vedno vsebuje majhno količino (0,2-1%) [[topljenec|topljenca]]. Ko se oseba preseli iz [[hladno podnebje|hladnega podnebja]] v [[Vročina|vroče]] podnebje, se pojavijo prilagoditvene spremembe pri mehanizmu potenja te osebe. Ta postopek se imenuje [[aklimatizacija]]: najvišja stopnja potenja se poveča in vsebnost topljenca se zmanjša. Količina vode, izgubljene v znoju na dan je zelo različna in sicer od 100 do 8000 ml / dan. Izguba topljenca je lahko do 350 mmol / dan (ali 90 mmol / dan) v najbolj [[ekstremno|ekstremnih]] pogojih. Med povprečno intenzivno vadbo je lahko izguba znoja v povprečju do 2 litra vode / uro. V [[hladno|hladnem]] podnebju in v odsotnosti [[vadba|vadbe]] je lahko natrijeva izguba zelo majhna (manj kot 5 mmols / dan). Koncentracija natrija v potu je 30-65 mmol / l, kar je odvisno od stopnje aklimatizacije.
Vrstica 30:
Znoj vsebuje predvsem [[Voda|vodo]]. Vsebuje tudi [[Minerali|minerale]], [[laktat]] in [[sečnine]]. Mineralna sestava se razlikuje glede na posameznika, njihovo [[Aklimatizacija|aklimatizacijo]] na [[Vročina|vročino]], telesno [[vadba|vadbo]] in znojenje, posebne vire ([[savna]], itd), trajanje znojenja in sestavo mineralov v [[Telo|telesu]]. Indikacija vsebnosti mineralov: [[natrij]] (0,9 gram / liter), [[kalij]] (0,2 g / l), [[kalcij]] (0,015 g / l), [[magnezij]] (0,0013 g / l).<ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18156662 "Sweat mineral-element responses during 7 k of exercise-heat stress," ''Int J Sport Nutr Exerc Metab'' 2007 Dec;17(6):574-82.]</ref> Tudi številni drugi [[Kemični element|elementi]] so najdeni v znoju. Njihova koncentracija je: (čeprav se meritve razlikujejo petnajst krat) [[cink]] (0,4 miligramih / liter), [[baker]] (0,3-0,8 mg / l), [[železo]] (1 mg / l), [[krom]] (0,1 mg / l), [[nikelj]] (0,05 mg / l), [[svinec]] (0,05 mg / l).<ref>{{cite journal
|
|author2= Emmett EA
|title = The excretion of traces of metals in human sweat
|journal = Annals of Clinical and Laboratory Science
Vrstica 73 ⟶ 74:
==Dodatna branja==
*{{cite journal |
*{{cite journal |
*{{cite journal |
[[Kategorija:Fiziologija živali]]
|