Znojenje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 3:
V človeku lahko najdemo dve vrsti [[žleza znojnica|žlez znojnic]]: [[eccrina žleza|eccrine žleze]] in [[apocrina žleza|apocrine žleze]]. Eccrine žleze znojnice so razporejene po večjem delu telesa.
 
Pri [[Ljudje|ljudeh]] je potenje predvsem sredstvo za [[Termoregulacija|termoregulacijo]], ki se doseže z izločanjem bogate vodne raztopine iz eccrinih žlez. Najvišja stopnja potu pri odraslih je lahko vse do 2-4 litrov na uro ali 10-14 litrov na dan (10-15 g / min • m²).<ref>Jessen,C., Temperature regulation in humans and other mammals, Springer, Berlin, 2000, 193 pp</ref><ref>Mack,G.W. and Nadel,E.R., Body fluid balance during heat stress in humans. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of physiology. Section 4: Environmental physiology, Oxford University Press, New York, 1996, pp. 187-214</ref><ref>Sawka,M.L., Wenger,C.B., and Pandolf,K.B., Thermoregulatory responses to acute exercise-heat stress and heat acclimation. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of phys</ref> [[Izhlapevanje]] potu s površine kože ima hladilni učinek zaradi proizvajanja [[latentna toplota|latentne toplote]] ob izhlapevanje vode. Zato se v [[Vročina|vročem]] vremenu ali ko se posameznikove mišice ogrejejo zaradi fizičnega napora proizvaja več znoja. Pri živalih z nekaj žlezami znojnicami, kot so [[psi]], so dosegli podobne rezultate pri regulaciji temperature s sopihanjem pri katerem izhlapeva voda iz vlažne sluznice ustne votline in [[Žrelo|žrela]]. [[Primati]] in konji imajo pazduhe od koder se izloča znoj, kot pri ljudeh. Čeprav potenje zaznamo pri različnih vrstah sesalcev<ref>{{cite journal |author=Goglia G |title=[Further research on the branched sweat glands in some mammals (Cavia cobaya, Sus scrofa, Equus caballus).] |language=Undeterminedit |journal=Bollettino Della Società Italiana Di Biologia Sperimentale |volume=29 |issue=1 |pages=58–60 |year=januar 1953 |month=January |pmid=13066656}}</ref><ref>{{cite journal |authorauthor1=Robertshaw D,|author2= Taylor CR |title=Sweat gland function of the donkey (Equus asinus) |journal=The Journal of Physiology |volume=205 |issue=1 |pages=79–89 |year=november 1969 |month=November |pmid=5347721 |pmc=1348626 |url=http://www.jphysiol.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=5347721}}</ref> jih je med njimi razmeroma malo takšnih kot so ljudje in konji, ki proizvajajo velike količine znoja, da bi se ohladili.<ref>{{cite journal |author=McDonald RE, Fleming RI, Beeley JG, ''et al.'' |title=Latherin: A Surfactant Protein of Horse Sweat and Saliva |journal=PLoS ONE |volume=4 |issue=5 |pages=e5726 |year=2009 |pmid=19478940 |pmc=2684629 |doi=10.1371/journal.pone.0005726 |editor1-last=Koutsopoulos |editor1-first=Sotirios}}</ref>
 
Študija je odkrila, da se moški v povprečju začnejo potiti veliko hitreje kot ženske, potem pa še enkrat toliko, ko so sredi vadbe z isto relativno intenzivnostjo.<ref>{{cite news|title=Women outshine men in sweat test|url=http://www.smh.com.au/lifestyle/lifematters/women-outshine-men-in-sweat-test-20101008-16c0c.html |publisher=Sydney Morning Herald |date=9 October 2010 |accessdate=21 October 2010}}</ref> Ko moški in ženska telovadita z isto absolutno intenzivnostjo ni nikakršnih razlik v odzivu potenja.
Vrstica 23:
Potenje povzroči padec temperature jedra z izhlapevanjem na površini kože, ki povzroči [[hlajenje]]. Ko visoke molekule energije izhlapijo iz kože in sprostijo energijo absorbirano iz telesa, kože in površinskih žil pride do zmanjšanja temperature. Ohlajena kri se nato vrne v jedro telesa in preprečuje naraščanje njegove temperature.
 
Obstajata dva primera, v katerih bodo živci stimulirali žleze znojnice in povzročili znojenje: med telesnim ogrevanjem in v stanju čustvenega stresa. Na splošno je čustveno povzročeno znojenje omejeno na dlani, podplati, pazduhe, in včasih čelo, medtem ko se fizično toplotno povzročeno potenje pojavi po celem [[Telo|telesu]].<ref>{{cite journal |doi=10.1016/S0003-2670(97)00642-9 |first1=Tomoya |last1=Kameia |first2=Takao |last2=Tsudab |first3=Shinya |last3=Kitagawab |first4=Ken |last4=Naitoha |first5=Koji |last5=Nakashimaa |first6=Toshio |last6=Ohhashi |month=June |year=junij 1998 |title=Physical stimuli and emotional stress-induced sweat secretions in the human palm and forehead |journal=Analytica Chimica Acta |volume=365 |issue=1–3 |pages=319–326}}</ref>
 
Znoj ni čista [[voda]], saj vedno vsebuje majhno količino (0,2-1%) [[topljenec|topljenca]]. Ko se oseba preseli iz [[hladno podnebje|hladnega podnebja]] v [[Vročina|vroče]] podnebje, se pojavijo prilagoditvene spremembe pri mehanizmu potenja te osebe. Ta postopek se imenuje [[aklimatizacija]]: najvišja stopnja potenja se poveča in vsebnost topljenca se zmanjša. Količina vode, izgubljene v znoju na dan je zelo različna in sicer od 100 do 8000 ml / dan. Izguba topljenca je lahko do 350&nbsp;mmol / dan (ali 90&nbsp;mmol / dan) v najbolj [[ekstremno|ekstremnih]] pogojih. Med povprečno intenzivno vadbo je lahko izguba znoja v povprečju do 2 litra vode / uro. V [[hladno|hladnem]] podnebju in v odsotnosti [[vadba|vadbe]] je lahko natrijeva izguba zelo majhna (manj kot 5 mmols / dan). Koncentracija natrija v potu je 30-65&nbsp;mmol / l, kar je odvisno od stopnje aklimatizacije.
Vrstica 30:
 
Znoj vsebuje predvsem [[Voda|vodo]]. Vsebuje tudi [[Minerali|minerale]], [[laktat]] in [[sečnine]]. Mineralna sestava se razlikuje glede na posameznika, njihovo [[Aklimatizacija|aklimatizacijo]] na [[Vročina|vročino]], telesno [[vadba|vadbo]] in znojenje, posebne vire ([[savna]], itd), trajanje znojenja in sestavo mineralov v [[Telo|telesu]]. Indikacija vsebnosti mineralov: [[natrij]] (0,9 gram / liter), [[kalij]] (0,2 g / l), [[kalcij]] (0,015 g / l), [[magnezij]] (0,0013 g / l).<ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18156662 "Sweat mineral-element responses during 7 k of exercise-heat stress," ''Int J Sport Nutr Exerc Metab'' 2007 Dec;17(6):574-82.]</ref> Tudi številni drugi [[Kemični element|elementi]] so najdeni v znoju. Njihova koncentracija je: (čeprav se meritve razlikujejo petnajst krat) [[cink]] (0,4 miligramih / liter), [[baker]] (0,3-0,8&nbsp;mg / l), [[železo]] (1&nbsp;mg / l), [[krom]] (0,1&nbsp;mg / l), [[nikelj]] (0,05&nbsp;mg / l), [[svinec]] (0,05&nbsp;mg / l).<ref>{{cite journal
|authorauthor1 = Cohn JR, Emmett EA
|author2= Emmett EA
|title = The excretion of traces of metals in human sweat
|journal = Annals of Clinical and Laboratory Science
Vrstica 73 ⟶ 74:
==Dodatna branja==
 
*{{cite journal |authorauthor1=Sato K,|author2= Kang WH,|author3= Saga K,|author4= Sato KT |title=Biologija žlez znojnic in njihovih motenj. I. Običajna pot žleze funkcije |journal=Journal of the American Academy of Dermatology |volume=20 |issue=4 |pages=537–63 |year=april 1989 |month= |pmid=2654204 |doi=10.1016/S0190-9622(89)70063-3}}
*{{cite journal |authorauthor1=Ferner S,|author2= Koszmagk R,|author3= Lehmann A,|author4= Heilmann W |title=[Referenčne vrednost natrija (+) in Cl (-) koncentracije znoja odraslih] |language=de |journal=Zeitschrift Für Erkrankungen Der Atmungsorgane |volume=175 |issue=2 |pages=70–5 |year=1990 |pmid=2264363}}
*{{cite journal |authorauthor1=Nadel ER,|author2= Bullard RW,|author3= Stolwijk JA |title=Pomen temperature kože na področju potenja |journal=Journal of Applied Physiology |volume=31 |issue=1 |pages=80–7 |year=julij 1971 |month= |pmid=5556967 |url=http://jap.physiology.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=5556967}}
 
[[Kategorija:Fiziologija živali]]