Redakcija: 14:03, 16. januar 2017 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj {{normativna kontrola}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:38, 17. marec 2017 uredi razveljavi Črkonoša (pogovor \| prispevki) 180 urejanj mBrez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 3: '''Kovína''' je [[kemijski element]]. Kovine so ena izmed treh skupin elementov, ki izstopajo po svojih ionizacijskih in veznih lastnostih, poleg [[polkovine\|polkovin]] in [[nekovine\|nekovin]]. V [[periodni sistem elementov\|periodnem sistemu]] loči kovine od nekovin diagonalna črta od [[bor (element)\|bora]] (B) do [[polonij]]a (Po). Elementi na tej črti so polkovine; elementi spodaj levo so kovine; elementi zgoraj desno pa so nekovine. Kovine imajo nekatere [[fizika]]lne lastnosti: po navadi se lesketajo (imajo sij, lesk), imajo večjo [[gostota\|gostoto]], so [[raztegljivost\|raztegljive]] in [[kovnost\|kovne]], po navadi imajo visoko [[tališče]], pri [[Sobna temperatura\|sobni temperaturi]] so poskoraj ~~navadi~~vse v trdnem [[Agregatno stanje\|agregatnem stanju]], pri čemer izkazujejo visoko [[trdnost\|~~trdne~~trdnost]], in dobro [[električna prevodnost\|prevajajo]] [[elektrika\|elektriko]] ter [[toplotna prevodnost\|toploto]]. Te lastnosti so večinoma posledica slabe vezi [[atom]]a z zunanjimi elektroni ([[valenčni elektron]]i); iz tega sledi, da valenčni elektroni tvorijo nekakšno »morje« okoli atoma. Večina kovin je kemično stabilnih, z izjemo [[alkalne kovine\|alkalnih kovin]] in [[zemeljsko-alkalijske kovine\|zemeljsko-alkalijskih kovin]], ki so v najbolj levih skupinah periodnega sistema. [[Oksid]]i kovin so [[baza (kemija)\|baze]]; tiste od nekovin so [[kislina\|kisline]]. [[Alotropija\|Alotropi]] kovin so po navadi lesketajoči, sijoči, kovni, raztegljivi in dobri [[prevodnik]]i, medtem ko so nekovine na splošno lomljivi (trdni elementi), nimajo sijaja in so [[izolator]]ji. Nekovine so v naravi pogostejše, čeprav kovine sestavljajo večino periodnega sistema. Vrstica 11: Med težke kovine prištevamo [[baker]], [[nikelj]], [[cink]], [[svinec]], [[kositer]], ... Imajo veliko gostoto. Definicija je bolj ljudska in po občutku. To so kovine z gostoto nad 7 kg/dm³, ki so zdravju nevarne. Škodljivost je posledica pojava, da njihovi [[ion]]i nadomeščajo ione drugih kovin, ki tvorijo [[aktivno mesto encima\|aktivna mesta encimov]] v [[organizem\|organizmih]], zaradi česar ti [[encim]]i prenehajo delovati. Zaradi obstojnosti se kopičijo v [[tkivo\|tkivih]] in po [[prehranjevalna veriga\|prehranjevalni verigi]] navzgor; temu pojavu pravimo [[bioakumulacija]]. [[Zlitina]] je [[zmes]] s kovinskimi lastnostmi, ki vsebuje vsaj en kovinski element. Zlitina se naredi z mešanjem [[Talina\|talin]]. Primeri zlitin so [[jeklo]] (železo in [[ogljik]]), [[medenina]] (baker in cink), [[bron]] (baker in kositer) in [[duraluminij]] (aluminij, baker in magnezij). Zlitine narejene posebej za zelo zahtevno uporabo, kot so [[raketni motor]]ji, lahko vsebujejo tudi več kot deset elementov. == Glej tudi ==

Kovina: Razlika med redakcijama