Rastline: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
vse |
m vrnitev sprememb uporabnika 46.164.20.14 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot |
||
Vrstica 36:
}}
'''Rastlíne''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Plantae''') so eno izmed
Z rastlinami se [[znanost|znanstveno]] ukvarja [[botanika]], ki je panoga [[biologija|biologije]]. V preteklosti so med rastline uvrščali tudi alge, glive in druge nesorodne [[avtotrof]]ne organizme, to tradicijo botanika do neke mere ohranja še danes. Skupnosti vseh rastlin na določenem območju v določenem času pravimo '''flora'''.
Vrstica 42:
== Kaj je rastlina ==
[[Aristotel]] je razdelil vsa živa bitja na [[živali]], ki se lahko premikajo, da si ulovijo hrano in [[rastlina|rastline]], ki se na splošno ne premikajo ali imajo [[čut]]ne [[organ (biologija)|organe]]. V [[Carl von Linné|von Linnéjevem]] sistemu so postale rastline kraljestvo Vegetabilia (kasneje ''Metaphyta'' ali ''Plantae''). Od takrat naprej je bilo jasno, da so ''Plantae'', kakor so bile določene na začetku, vsebovale različne nesorodne skupine, [[glive]] ter različne skupine [[alge|alg]], ki so bile prestavljene v nova kraljestva. Vseeno jih pogosto obravnavajo kot rastline v različnih sobesedilih.
=== Današnja definicija rastlin (Plantae) ===
Ko se ime Plantae ali rastlina uporabi za določeni [[takson]], se to običajno nanaša na en izmed treh pojmov. Ti trije pojmi so:
{| class="wikitable"
|-
Vrstica 49 ⟶ 51:
! Opis
|-
| [[Embryophyte|Kopenske rastline]], znane tudi kot Embryophyta ali Metaphyta (embriofiti).
| Plantae ''[[sensu|sensu strictissimo]]'' (v najožjem pomenu)
| Ta skupina vključuje [[jetrenjaki|jetrenjake]], [[rogovnjaki|rogovnjake]], [[mahovo|mahove]], [[praprotnice]] in [[cvetnice]], kot tudi fosilne rastline podobne današnjim preživelim skupinam.
|-
| '''Zelene rastline''' - znane tudi kot '''[[Viridiplantae]]''', '''Viridiphyta''' ali '''Chlorobionta'''
Vrstica 121 ⟶ 120:
; Steblo
[[Steblo]] nosi liste in dovaja vodo iz [[korenina|korenin]]
; Korenine Korenine zasidrajo rastlino v zemlji ter iz [[prst (pedologija)|prsti]] srkajo vodo in raztopljene mineralne snovi. Tako kot steblo so sestavljene iz žilnega tkiva. Prekrivajo jih tanki laski, skozi katere prihaja voda v korenine, nekatere rastline, kot na primer [[korenje]], [[redkvica]] in [[repa]], imajo le glavno korenino, v kateri shranjujejo hranljive snovi. Obdajajo jo manjše sekundarne korenine. Druge rastline imajo številne tanke, vlaknate korenine. == Fotosinteza ==
Vrstica 142 ⟶ 144:
=== Spolno razmnoževanje ===
Organizmi se razmnožujejo s spolnimi celicami. Spolni celici se vedno fiziološko razlikujeta, ena je žensko(♀), druga pa moško (♂) orientirana, in sta haploidni.
Glede na to, kolikšen del življenja organizmi preživijo v diploidnem ali haploidnem stanju jih ločimo na:
* haplonti: so organizmi, ki so večji del življenja v haploidnem stanju. Diploidne so le zigote, ki nastanejo po združitvi spolnih celic. Takoj poteče redukcijska delitev in celice so spet haploidne. (večina rastlin)
: ♀(n) + ♂(n) --> zigota(2n) --> R!( redukcijska delitev)--> (n)
* diplonti: so organizmi, ki so celo življenje sestavljeni iz diploidnih celic. Spolne celice nastajajo pri mejozi. Po združitvi teh pa spet nastopi diploidno stanje. (večina živali)
: (2n)--> mejoza -->♀(n) + ♂(n) --> zigota(2n)
* haplodiplonti: so organizmi, ki del življenja preživijo v haploidnem, del pa v diploidnem stanju. (nekateri mahovi)
==== Metageneza ====
[[Slika:Metageneza rastlin.svg|Menjavanje spolne in nespolne generacije|thumb|500px]]
[[Metageneza]] ali prerod je izmenjavanje spolne in nespolne generacije.
Spolna generacija je haploiden gametofit, ki nosi spolne organe – [[gametangij]]e, na katerih so spolne celice – [[gameta|gamete]].
Nespolna generacija je diploiden [[sporofit]], na katerem je [[sporangij]] s sporogenim tkivom v katerem so haploidne [[spora|spore]].
Kriteriji pri delitvi metagnenez:
* Jedrna faza gametofita in sporofita:
** haplofazična metageneza - obe generaciji sta haploidni.
** diplofazična metageneza - obe generaciji sta dioploidni
** haplodiplofazična metageneza - prva generacija je haploidna, druga pa diploidna.
* Morfološke podobnosti med gametofitom in sporofitom :
** izomorfna metageneza - gametofit in sporofit sta enaka ([[alge]])
** heteromorfna metageneza - gametofit in sporofit se morfološko razlikujeta ([[mah]])
* Tip spor:
** izosporija - enake spore ([[lisičjaki]] ([[praprotnice]]))
** heterosporija - različne spore ([[drežnice]] (praprotnice))
Pogosto razlike med sporami in gametami ni, v tem primeru lahko iste celice bodisi služijo razširjanju haploidne rastline, bodisi kopulirajo med seboj in tvorijo zigoto.
==== Pridelovanje semen ====
Cvetovi vsebujejo razmnoževalne organe, se pravi dele, ki razvijajo moške in ženske celice. Delom, ki vsebujejo moške celice, pravimo [[prašnik]]i, tistim, ki vsebujejo ženske celice, pa [[plodni list]]i. Nekatere rastline imajo le po en plodni list v vsakem cvetu. Druge, kot na primer [[zlatica]], jih imajo več. Znotraj vsakega plodnega lista je [[plodnica]], ki vsebuje eno ali več plodnih zasnov, to je ženskih celic, vsak plodni list ima lepljiv vrh, ki mu pravimo brazda. V prašnikih nastaja na tisoče manjših zrn, ki jim pravimo [[pelod]], in vsako zrno vsebuje moško celico. Peclji prašnikov se imenujejo prašne niti, vrhovi pa prašnice. V prašnicah so pelodne vrečice, v katerih nastaja [[cvetni prah]], ko je ta nared, se vrečice razpočijo.
==== Oprašitev ====
Za nastanek semena mora pelod potovati od prašnikov do brazde drugega cveta istega tipa. Temu pravimo [[opraševanje|oprašitev]]. Pelod od cveta do cveta lahko prenašajo [[žuželke]], [[netopirji]], ptice ali [[veter]]. Žuželke obiskujejo cvetove, da zbirajo [[nektar]], sladko tekočino, ki nastaja na dnu venčnih listov. Ko pristanejo na cvetu, se pelod prilepi nanje. Ko obiščejo naslednji cvet, se pelod otre na brazdi, se pravi na vrhu plodnega lista. Za cvetove, ki jih oprašijo žuželke, so bolj ali manj značilni živobarvni venčni listi in vonj, ki žuželke privlači. Venčni listi imajo pogosto vzorce, ki usmerjajo žuželke k nektarju, in jim pravimo medeni vodniki. Cvetovi, ki jih opraši veter, na primer cvetovi [[evkaliptus|evkalipta]], imajo venčne liste in ne izločajo nektarja ali [[vonj]]a. Njihov pelod je droben in gladek in prašniki visijo zunaj cvetov, tako da pelod zlahka odpihne že rahel veter.
==== Oploditev ====
Ko zrnce peloda pristane na brazdi, razvije cev navzdol, skozi plodni list do semenskih zasnov, tako da se lahko združita moška in ženska celica. Temu pravimo [[oploditev]], združenim celicam pa zigota. Po oploditvi plodnica zraste in se razvije v [[plod]]. Oblikujejo se semena. Rastlina ne potrebuje več svojih preostalih cvetnih delov, tako da ti ovenijo in odmrejo. Vsako seme vsebuje kalček, ki se bo razvil v novo rastlinico, in hrano imenovano [[endosperm]], ki zagotavlja energijo za rast nove rastline.
=== Nespolno razmnoževanje ===
[[Slika:Nepenthes villosa.jpg|thumb|250px|right|[[Mesojeda rastlina]] ]]
Nekatere rastline se razmnožujejo brez semen. Pri nespolnem razmnoževanju ne sodelujeo moške in ženske celice, ampak celice nespolnega razmnoževanja (spore ali trosi), ki nastanejo pri redukcijski delitvi in predstavljajo sporogeno tkivo.
Poznamo več oblik nespolnega razmnoževanja:
* delitev celice (najpogosteje pri enoceličnih organizmih)
* brstenje (na matični rastlini se pojavi brst, ta se odlomi in lahko zaživi kot samostojna rastlina)
* vegetativne oblike razmnoževanja (o njih govorimo takrat, kadar se rastline razmnožujejo z vegetativnimi organi: list, steblo ali korenina): s potaknjenci (lahko so stebeljni ali listni, nediferencirane celice se pretvorijo v celice nadomestnih korenin); s [[čebulica]]mi; z zarodnimi brstiči; z [[gomolj]]i (lahko so pretvorjene stranske korenine ali stebla)
== Plodovi in semena ==
| |||