Max von Laue: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m+/dp |
m+/tmorrow pa naprej |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}
{{infopolje Znanstvenik
|name=Max von Laue
|image=
|image_size=230px
| caption = Max von Laue, 1929
|birth_name=Max Theodor Felix Laue
|birth_date=
|birth_place=[[Koblenz|Pfaffendorf]], [[Kingdom of Prussia]], [[German Empire]]
|death_date=
|death_place=[[West Berlin]]|nationality=[[Germany|German]]
| residence =
| citizenship =
| nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]]
| fields = [[fizika]]
|workplaces=[[University of Zürich]]<br>[[Goethe University Frankfurt|University of Frankfurt]]<br>[[University of Berlin]]<br>[[Max Planck Institute]]
|alma_mater=[[University of Strasbourg]]<br>[[University of Göttingen]]<br>[[University of Munich]]<br>[[University of Berlin]]
|doctoral_advisor=[[Max Planck]]<br>[[Arnold Sommerfeld]]
|doctoral_students=[[Leó Szilárd]]<br>[[Friedrich Beck]]<br>Max Kohler<br>Erna Weber
|notable_students=[[Fritz London]]
|known_for=[[uklon]] [[rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]] <br /> [[Lauejev skalar]] <br /> [[Lauejeve enačbe]]
| awards = {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziko]] {{small|(1914)}} <br /> [[Matteuccijeva medalja]] {{small|(1914)}} <br /> [[medalja Maxa Plancka]] {{small|(1932)}}
}}
'''Max Theodor Felix von Laue''', [[Nemci|nemški]] [[fizik]], * [[9. oktober]] [[1879]], [[Pfaffendorf]] pri [[Koblenz]]u, [[Nemčija]], † [[24. april]] [[1960]], [[Berlin]], Nemčija.
Von Laue je leta 1914 prejel [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado za fiziko]] za odkritje [[lom svetlobe|loma]] [[rentgenski žarki|rentgenske svetlobe]] v [[kristal]]ih. Bil je med prvimi fiziki, ki so sprejeli [[Albert Einstein|Eisteinovo]] [[teorija relativnosti|teorijo relativnosti]].
Poleg svojih znanstvenih prizadevanj s prispevki v [[optika|optiko]], [[kristalografija|kristalografijo]], [[kvantna mehanika|kvantno mehaniko]], [[superprevodnost]], [[teorija relativnosti|teorijo relativnosti]], je imel številne administrativne položaje, ki napredni in vodenih nemških znanstvenih raziskav in razvoja v štirih desetletjih. Močno objector za [[Nacionalsocializem|Nacionalni Socializem]], ki je bil ključnega pomena pri ponovni vzpostavitvi in organizaciji nemške znanosti po [[Druga svetovna vojna|drugi Svetovni Vojni]].
== Življenje ==
=== Zgodnja leta ===
Laue je bil rojen v Pfaffendorf, zdaj del [[Koblenz]], da Julius Laue in Minna Zerrenner. Leta 1898, ko gre njegov ''Abitur'' v [[Strasbourg|Strassburg]], je začel svojo obvezno letu vojaške službe, po kateri se v 1899 se je začel študirati matematiko, fiziko in kemijo na Univerzi v Strassburg, [[Univerza v Göttingenu]], in [[Univerza v Münchnu|Ludwig Maximilian Univerzi v Münchnu]] (LMU). V Göttingenu, je bil močno pod vplivom fiziki [[Woldemar Voigt]] in Max Abraham in matematik [[David Hilbert]]. Po le en semester v Münchnu, je šel na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Friedrich-Wilhelms-Univerzi v Berlinu]] leta 1902. Tam je študiral v okviru [[Max Planck]], ki je rodila kvantno teorijo revolucije, 14. decembra 1900, ko je podal svoji znameniti knjigi pred Deutsche Physikalische Gesellschaft.<ref>Waerden, B. L. van der (ed.) (1968) [[iarchive:SourcesOfQuantumMechanics|''Sources of Quantum Mechanics'']]. </ref><ref>{{Navedi revijo|url=http://www.christoph.mettenheim.de/planck-energieverteilung.pdf|title=Zur Theorie des Gesetzes der Energieverteilung im Normalspektrum|last=Planck, Max|journal=Verhandlungen der Deutschen Physikalischen Gesellschaft|year=1900|volume=2|pages=237–245}}</ref> V Berlinu, Laue udeležili predavanja Otto Lummer na [[toplotno sevanje]] in motnje spektroskopija, vpliv, ki lahko ogledate v Laue disertacijo na motnje pojavov v ravnini-vzporednih plošč, za katere je prejel doktorat leta 1903.<ref>[http://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/html/id.phtml?id=44139 Max von Laue] – Mathematics Genealogy Project. </ref> Po tem, Laue preživel 1903 do 1905 v Göttingenu. Laue dokončal Habilitation<ref>Habilitation title: "Über die Entropie von interferierenden Strahlenbündeln"</ref> leta 1906 pod [[Arnold Sommerfeld]] na LMU.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Max_von_Laue#Walker Walker], p. 73</ref><ref name="american philosophical society">[http://www.amphilsoc.org/library/guides/ahqp/ Max von Laue] – American Philosophical Society Author Catalog</ref><ref name="nobel bio">[http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1914/laue-bio.html Max von Laue] – Nobel Prize Biography</ref><ref name="Hentschel F Laue">Hentschel, 1996, Appendix F, see entry for Max von Laue.</ref><ref name="deutsches">[http://www.dhm.de/lemo/html/biografien/LaueMax/ Max von Laue Biography] – Deutsches Historisches Museum Berlin</ref>
=== Kariera ===
Leta 1906, Laue postal ''Privatdozent'' v Berlinu in pomočnik Planck. Je spoznal tudi [[Albert Einstein]] prvič; so postali prijatelji in Laue šel na prispevajo k sprejemanju in razvoj einsteinova [[teorija relativnosti]]. Laue nadaljeval kot pomočnik Planck do 1909. V Berlinu, ki je delal na uporabo entropije sevanja področjih in na termodinamični pomen skladnosti svetlobnih valov.
Od 1909 do 1912, Laue bil ''Privatdozent'' na Inštitutu za Teoretično Fiziko, pod [[Arnold Sommerfeld]], na LMU. Med 1911 Božič vdolbino in januarja 1912, Paul Peter Ewald je bila končna pisanju njegovo doktorsko disertacijo pod Sommerfeld. To je bil na sprehodu skozi Englischer Garten v [[München|Münchnu]] v januarju, ki Ewald povedal Laue o teza temo. Valovne dolžine, ki se tičejo Ewald so bile v vidnem delu spektra in s tem veliko večje, kot razmik med resonators v Ewald ' s kristalno model. Laue zdelo, raztresen in je želel vedeti, kakšen bo učinek, če veliko manjše valovne dolžine so bile obravnavane. V juniju, Sommerfeld poročajo Physikalische Gesellschaft v Göttingenu o uspešnem difrakcijske x-žarki z Laue, Paul Knipping in Walter Friedrich na LMU, za katere Laue bi prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo Nagrado za Fiziko]], leta 1914. Medtem ko v Münchnu, ki ga je napisal prvi volumen njegove knjige o relativnosti v obdobju 1910 do 1911.
Leta 1912, Laue je bil imenovan na Univerzi v Zürichu kot extraordinarius profesor fizike. Leta 1913, je bil njegov oče dvigne na vrstah dedno plemstvo; Laue potem postal 'Max [[von]] Laue'. Leta 1914 novo profesor extraordinarius stol za teoretično fiziko je bil ustvarjen na Univerzi v Berlinu. Laue bila ponujena položaj, vendar se je izkazalo navzdol, in je bilo na voljo [[Max Born|Max Rojen]]. Ampak Rojen je bil v vojski, dokler WW sem končal, in preden je imel zasedli stol, Laue premislil in sprejel stališče.
Od 1914 do 1919, Laue je bil na Univerzi v Frankfurtu , kot ordinarius redni profesor za teoretično fiziko. Od 1916, je bil angažiran v [[Elektronka|vakuumsko cev]] razvoj, na [[Univerza v Würzburgu|Univerzi v Würzburgu]], za uporabo v vojaške telefonijo in [[Brezžični prenos podatkov|brezžično]] komunikacijo.
1919, Laue je bil imenovan na Univerzi v Berlinu kot ordinarius redni profesor za teoretično fiziko, položaju je ostal do leta 1943, ko je bila razglašena zaslužni, z njegovim soglasjem in eno leto pred obvezno upokojitveno starost. Na univerzi se je leta 1919, druga izstopajoča, je bilo [[Walther Hermann Nernst|Walther Nernst]], [[Fritz Haber]], in [[James Franck]]. Laue, kot eden od organizatorjev tedensko Berlin Fizika Kolokvij, po navadi je sedela v prvi vrsti z Nernst in Einstein, ki bi prišel iz Kaiser-Wilhelm-Institut für Physik v Berlinu-Dahlem, kjer je bil direktor. Med Laue opaznih študentov na univerzi je bilo [[Leó Szilárd]], [[Fritz London]], Max Kohler, in Erna Weber. Leta 1921 je izdal drugi zvezek svojih knjigo o relativnosti.<ref>[http://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/html/id.phtml?id=44139 Max von Laue] – Mathematics Genealogy Project</ref>
Kot svetovalec za Physikalisch-Technische Reichsanstalt (PTR), Laue izpolnjeni Walther Meissner , ki je bil tam delajo na [[Superprevodnost|superconductivity]]. Meissner je odkril, da je šibko magnetno polje razpade hitro, da nič v notranjost superconductor, ki je znan kot Meissner učinek. Laue pokazala, leta 1932, da prag uporabljajo magnetno polje, ki uničuje superconductivity se spreminja z obliko telesa. Laue objavljeni skupno 12 članki in knjige o superconductivity. Eden od dokumentov je bil soavtor z [[Fritz London|Fritz Londonu]] in njegov brat Heinz.<ref name="development">{{Navedi splet|url=http://www.iucr.org/iucr-top/publ/50YearsOfXrayDiffraction/von_laue.pdf|title=My Development as a Physicist|accessdate=30 December 2008|last=Max von Laue|pages=298–307|format=PDF}}</ref><ref>[http://www.physik.uni-frankfurt.de/paf/paf24.html Max von Laue Biography] – University of Frankfurt on Main</ref><ref>[http://www.phy.duke.edu/people/FritzLondon/publications.ptml Fritz London Publications] – [//en.wikipedia.org/wiki/Duke_University Duke University]</ref> Meissner objavil življenjepis na Laue leta 1960.
Na [[Družba cesarja Viljema|Kaiser-Wilhelm Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften]] (Danes: Max-Planck Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften) je bila ustanovljena leta 1911. Njen namen je bil spodbujanje znanosti za ustanavljanje in ohranjanje raziskovalnih inštitutov. Eden takih inštitut je bil Kaiser-Wilhelm-Institut für Physik (KWIP) ustanovljena v Berlinu-Dahlem leta 1914, z Einstein kot direktor. Laue je bil upravitelj, inštituta iz leta 1917 in 1922 je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja, nakar Laue prevzel upravnih nalog iz Einstein. Einstein je bil, ki potujejo v tujino, ko [[Adolf Hitler|je Adolf Hitler]] postal Kancler v januarju 1933, in Einstein ni vrnila v Nemčijo. Laue nato postal vršilec direktorja KWIP, položaju je ostal do 1946 ali 1948, razen za obdobje 1935 do 1939, ko je [[Peter Joseph William Debye|Peter Debye]] bil direktor. Leta 1943, da bi se izognili žrtev osebja, KWIP preselil v Hechingen. To je bil na Hechingen, da Laue napisal knjigo o zgodovini fizike ''Geschichte der Physik'', ki se je sčasoma prevedena v sedem drugih jezikih.<ref>Hentschel, 1966, Appendix F, see entries for von Laue and Debye.</ref><ref>Hentschel, 1966, Appendix A, see entries for KWG and KWIP.</ref>
==== Nasprotovanje nacizmu ====
Laue nasprotju [[Nacionalsocializem|Nacionalnega Socializma]] na splošno in njihovo ''Deutsche Physik'' zlasti nekdanje preganjali Jude, na splošno, in ta, med drugim, odložil einsteinova teorija relativnosti, kot ''Judovski fizike''. Laue in njegov tesen prijatelj [[Otto Hahn]] skrivaj pomagala znanstveni sodelavci preganjali z Nacionalno Socialistične politike, da se odselili iz Nemčije. Laue tudi odkrito nasprotovali politike. Naslov 18. septembra 1933 ob odprtju fizika konvencije v Würzburgu, nasprotovanje Johannes Stark, osmrtnica opomba o [[Fritz Haber]] leta 1934, in udeležba na žalno slovesnost za Haber so primeri, ki jasno ponazarjajo Laue je pogumno, odprite opozicije:
* Laue, kot predsednik '', Deutsche Physikalische Gesellschaft'', dal odpiranje naslov, na 1933 fizika konvencije. V njem je v primerjavi preganjanju [[Galileo Galilei|Galileo]] in zatiranja svojih znanstvenih pogledov na Sončni teorija [[Nikolaj Kopernik|Kopernik]] , nato konfliktov in preganjanja nad teorija relativnosti, ki jih zagovorniki Deutsche Physik, proti delo Einstein, z oznako "Judovske fizike."
* [[Johannes Stark]], ki je prejela [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo Nagrado za Fiziko]] leta 1919, želela postati ''Führer'' nemškega fizika in bil predlagatelja z dne ''Deutsche Physik''. Proti soglasen nasvet za tiste, ki se posvetovali, Stark je bil imenovan za Predsednika PTR Maja 1933. Vendar, Laue uspešno blokirali Stark je redno članstvo v [[Pruska akademija znanosti|Pruski Akademije Znanosti]].
* Haber prejel [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo Nagrado za Kemijo]] leta 1918. Kljub temu in njegovi številni drugi prispevki v Nemčijo, je bil prisiljen, da se odselili iz Nemčije kot posledica Prava za Obnovo Strokovne javne Službe, ki odstrani Judje iz njihovih delovnih mest. Laue je osmrtnica opomba<ref>{{Navedi revijo|title=Fritz Haber|last=Laue|first=M.|journal=Die Naturwissenschaften|doi=10.1007/BF01495380|year=1934|issue=7|volume=22|pages=97|bibcode=1934NW.....22...97V}}</ref> hvalili Haber in primerjavo njegovo prisilno izseljevanje, da izgonu iz [[Temistokles|Themistocles]] iz Aten je bil neposreden affront, da politike Nacionalnega Socializma.
* V zvezi z Haber, Max Planck, Otto Hahn in Laue organiziran v spomin dogodek, ki je potekala v Berlinu-Dahlem 29. januarja 1935, prvo obletnico Haber je smrt – udeležba na dogodku s profesorji v javni upravi je bilo izrecno prepovedano, določi vlada. Medtem ko je veliko znanstveno in tehnično osebje, ki so bili predstavljeni na spominski s svojimi ženami, Laue in Wolfgang Heubner so bili le dve profesorjev, da se udeležijo.<ref>Hentschel, 1996, Document #29, pp. 76–78: See Footnote #3.</ref><ref>Hentschel, 1996, Document #120, pp. 400–402: A letter from [//en.wikipedia.org/wiki/Lise_Meitner Lise Meitner] to [//en.wikipedia.org/wiki/Otto_Hahn Otto Hahn].</ref> To je še en jasen prikaz Laue je, da nasprotuje Nacionalni Socializem. Datum prvo obletnico Haber je bila smrt tudi en dan pred drugo obletnico Nacionalni Socializem prevzema oblasti v Nemčiji, s čimer še povečuje affront podana z organizacijo dogodka.
Govor in osmrtnica opomba prislužil Laue vlada opomini. Poleg tega je v odgovor na Laue blokiranje Stark je redno članstvo v Pruski Akademija Znanosti, Stark, decembra 1933, je Laue sacked iz svojega položaja kot svetovalec PTR, ki Laue je potekala od leta 1925. V poglavjih 4 in 5, v Welker je ''Nacistična Znanosti: Mit, Resnica in Atomsko Bombo'', predstavi bolj podrobno račun boja za Laue in Planck proti Nacistični prevzem Pruski Akademije Znanosti.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Max_von_Laue#Walker Walker], pp. 65–122</ref><ref>Hentschel, 1966, Appendix F, see entries for Max von Laue, Johannes Stark, and Fritz Haber.</ref><ref>Hentschel, 1966, Appendix A, see entry for the DFG.</ref>
==== Skrita Nobelova nagrada ====
Ko [[Tretji rajh|Nacistične Nemčije, ki so]] [[Operacija Weserübung|vdrli na Danskem]] v [[Druga svetovna vojna|drugi Svetovni Vojni]], madžarski kemik [[George Charles de Hevesy|George de Hevesy]] razpustil [[Nobelova nagrada|Nobelovo Nagrado]] zlata medalje Laue in [[James Franck]] v [[Zlatotopka|aqua regia]] za preprečevanje Nacisti iz odkrivanje njih. V času, pa je bilo nezakonito, da sprejme zlata iz države, in če je bilo ugotovljeno, da Laue je storil, da bi bil lahko s katerimi se soočajo tožilstvo v Nemčiji. Hevesy postavi, ki izhajajo rešitev na polico v svojem laboratoriju na Niels Bohr Inštitut. Po vojni se je vrnil, da bi našli rešitev za nemoteno in obori zlato iz kislina. Nobelovo Družbe, nato re-cast Nobelovo Nagrado zlate medalje, z uporabo prvotnega zlato.<ref>[https://archive.org/stream/adventuresinradi01heve#page/27/mode/1up/search/medals Adventures in radioisotope research – the collected papers of George Hevesy], 1962, Pergamon Press, New York</ref>
==== Povojna leta ====
23. April 1945, francoska vojska je začel Hechingen, je sledila naslednji dan z kontingent Delovanje Alsos – operacija, da razišče nemške jedrske energije, truda, izkoristiti opreme, in prepreči nemški znanstveniki od bitje ujeli Rusi. Znanstveni svetovalec za upravljanje je bil nizozemsko-Ameriški fizik Samuel Goudsmit, ki je okrašen z jeklena čelada, ki se je pojavil na Laue dom. Laue je bila sprejeta v hrambo in jih Huntingdon, Anglija, in interned na Kmetiji Dvorani, z drugimi znanstveniki mislili, da se vključijo v dejavnosti na področju jedrskih raziskav in razvoja.
Medtem ko so zaprti, Laue je bil opomnik za druge zapornike, da se je dalo preživeti Nacistične vladavine brez "ogrožena"; to mu odtujene od drugih pridržan. v Času njegovega prestajanje zaporne kazni, Laue napisal knjigo o absorpcija rentgenskih žarkov v okviru motnje pogoje, in je bila kasneje objavljena v ''Acta Crystallographica''. Na 2. oktobra 1945, Laue, [[Otto Hahn]]<nowiki/>in [[Werner Karl Heisenberg|Werner Heisenberg]], so bili sprejeti, da se srečajo s [[Henry Hallett Dale]], predsednik [[Kraljeva družba|Kraljeve Družbe]], in drugi člani Družbe. Tam, Laue je bil povabil, da se udeležijo 9. novembra 1945 Kraljeve Družbe srečanje v spomin na nemški fizik [[Wilhelm Conrad Röntgen]], ki je odkril [[Rentgenski žarki|X-žarki]]; dovoljenje je bilo, vendar ne bo dobil iz vojaške oblasti pridržanje von Laue.
Laue je vrnil v Nemčiji v začetku leta 1946. Vrnil se je bitje, ki deluje direktor KWIP, ki je bil prestavljen v Göttingenu. Prav tako je bil leta 1946, da Kaiser-Wilhelm Podjetje preimenovalo Max-Planck Gesellschaft, in, prav tako, Kaiser-Wilhelm-Institut für Physik postal Max-Planck-Institut für Physik. Laue tudi postal izredni profesor na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]]. Poleg tega, da njegovo upravno in poučevanja odgovornosti, Laue napisal knjigo o superconductivity, ''Theorie der Supraleitung'', in revidirane njegove knjige na elektronov difrakcijske, ''Materiewellen und ihre Interferenzen'', in prvi zvezek svojih dveh obsega knjigo o relativnosti.<ref name="Hentschel 1996">Hentschel, 1996, Appendix A, see entries on KWG and KWIP.</ref>
Julija 1946, Laue šel nazaj v Anglijo, le štiri mesece po tem, ko je bil interned je, da se udeležijo mednarodne konference o crystallography. To je bilo posebno čast, saj je bil edina nemška povabljeni. On je bil podaljšan veliko courtesies, ki jih je Britanski policist, ki je pospremil ga tja in nazaj, in znani angleški crystallographer kot gostiteljico; Laue je celo dovoljeno, da se sprehaja po Londonu na lastno svobodno voljo.
Po vojni je bilo veliko je potrebno storiti v ponovni vzpostavitvi in organiziranju nemških znanstvenih prizadevanj. Laue sodelovala v nekaterih ključnih vlog. Leta 1946, je dal pobudo za ustanovitev Deutsche Physikalische Gesellschaft v samo [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|Britanska Okupacija Območja]], kot [[Zavezniški nadzorni svet|Zavezniški Nadzorni Svet]] ne bi sprva dovolite organizacije po poklicu pas meja. Med vojno, PTR je bil razpršen; von Laue, od 1946 do 1948, delal na svoji ponovne združitve čez tri območja in njegove lokacije na novih objektov v [[Braunschweig|Braunschweigu]]. Poleg tega, pa je na novo ime kot Physikalisch-Technische Bundesanstalt, vendar uprava je ne prevzame v Nemčiji, dokler po nastanku [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne Nemčije]] 23. Maja 1949. Circa 1948, Predsednik [[Ameriško fizikalno društvo|American Physical Society]] vprašal Laue za poročilo o stanju na področju fizike v Nemčiji; njegovo poročilo je bilo objavljeno leta 1949 v ''American Journal of Physics''. Leta 1950, Laue sodelovali pri oblikovanju Verband Deutscher Physikalischer Gesellschaften, prej povezan pod Nordwestdeutsche Physikalische Gesellschaft.
Aprila 1951, Laue postal direktor Max-Planck-Institut für physikalische Chemie und Elektrochemie, položaju je ostal do leta 1959. Leta 1953, na zahtevo Laue, Inštitut preimenovala v Fritz Haber Institut für physikalische Chemie und Elektrochemie der Max-Planck Gesellschaft.<ref>Hentschel, 1996, Appendix A, see entry on KWIPC.</ref>
To je bila leta 1913, ki Laue oče, Julius Laue, javni uslužbenec v vojaške uprave, je bilo postavljeno v vrstah dedno plemstvo. Tako Max Laue postal Max von Laue. Laue poročen Magdalena Degen, medtem ko je bil Privatdozent na LMU. Imeli so dva otroka.
Med Laue vodja rekreacijske dejavnosti, so bili gorništvo, avtomobilizma v njegov avtomobil, motor, kolesarjenje, jadranje, jadranje in smučanje. Medtem ko ni gorski plezalec, je naredil uživajte pohodništvo na Alpskih ledenikov s svojimi prijatelji.
8. aprila 1960, medtem ko je bilo vožnje za njegov laboratorij, Laue je avto bil sklenjen v Berlinu motorist, ki je prejela svojo licenco le dva dni prej. V motorcyclist je bil ubit, in Laue je avto je bil prevrnil. Umrl je od svoje poškodbe šestnajst dni kasneje, 24. aprila. Se globoko verujoči, je prosila, da svoje epitaf če bi prebral, da je umrl trdno zaupanje v Božjo milost.<ref>[http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1914/laue-bio.html Max von Laue: Biographical] The Nobel Prize in Physics 1914. </ref><ref>{{Navedi revijo|title=Max von Laue 1879-1960|last=Ewald|first=P. P.|authorlink=Paul Peter Ewald|journal=[[Biographical Memoirs of Fellows of the Royal Society]]|doi=10.1098/rsbm.1960.0028|year=1960|volume=6|pages=134}}</ref><ref>Magill, Frank Northen (1989) ''The Nobel Prize Winners'', Salem Press. </ref>
== Organizacije ==
* 1919: Dopisni član [[Pruska akademija znanosti|Pruski Akademije Znanosti]]
* 1921: Redni član Pruski Akademije Znanosti
* Od 1921: Predsednik fizika komisija Notgemeinschaft der Deutschen Wissenschaft (Preimenovana v letih 1937: Deutsche Gemeinschaft zur Erhaltung und Förderun der Forschung. Ni več aktiven po letu 1945.)<ref>Hentschel, 1966, Appendix A, see entry for NG.</ref>
* Od 1922: Član upravnega Odbora v Potsdamu Astrofizika Observatorij
* 1925 – 1933: Svetovalec Physikalisch-Technische Reichsanstalt (Danes: Physikalisch-Technische Bundesanstalt). Laue je bil sacked leta 1933 iz njegove svetovalne položaj, Johannes Stark, Nobelovo Nagrado prejemnika in Predsednik Physikalisch-Technische Reichsanstalt, v povračilo za Laue je odprto nasprotovanje Nacisti z blokado Stark je redno članstvo v Pruski Akademije Znanosti.
* 1931 – 1933:<span> </span>: Predsednik , Deutsche Physikalische Podjetje
* Članstvo v ruske Akademije Znanosti, [[Immanuel Kant|Kant]] Družbe, [[Avstrijska akademija znanosti|Avstrijska Akademija Znanosti]] (1960),<ref>{{Navedi splet|url=http://www.oeaw.ac.at/biblio/Archiv/pdf/MITGLIEDER.pdf|title=Membership list|accessdate=2 November 2011|publisher=Austrian Academy of Sciences}}</ref> the [[Ameriško fizikalno društvo|American Physical Society]], Société Française de Physique in Société Française de Mineralogie et Crystallographie.
* Dopisni Član Akademije Znanosti v Göttingenu, Münchnu, Torino, Stockholm, Rim (Leta), Madrid, Accademia dei Lincei Rimu, in [[Kraljeva družba|Kraljeve Družbe v Londonu]].
== Priznanja ==
=== Nagrade ===
* 1914: [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo Nagrado za Fiziko]]
* 1932: Max-Planck Medaljo v Deutsche Gesellschaft Physikalische
* 1952: Vitez Reda [[Pour le Mérite]]
* 1953: Veliki Križ z Zvezdo za Zvezne Storitve
* 1957: Uradnik [[Red legije časti|Legije Časti]] Francija<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nndb.com/people/528/000099231/|title=Max von Laue|accessdate=2 November 2011|publisher=[[Notable Names Database]]}}</ref>
* 1959: Helmholtz Medaljo Vzhod-Berlin Akademije Znanosti
* Landenburg Medaljo
* Bimala–Churn–Pravo Zlato Medaljo Indijskega Združenja na Calcutta
== Glej tudi ==
* [[zgodovina posebne teorije relativnosti]]
* [[Lauejev skalar]]
* [[Lauejeve enačbe]]
* [[Laue-Langevinov inštitut]] (''Institut Laue–Langevin'')
* [[Laue (krater)]]
* [[10762 von Laue]]
== Izbrana dela ==
* Max von Laue ''Die Relativitätstheorie. Band 1: Die spezielle Relativitätstheorie'' (Friedr. Vieweg & Sohn, Braunschweig, 1911, in 1919)
* Max von Laue ''Das Relativitätstheorie. Erster Band. Das Relativitätsprinzip der Lorentz-preoblikovanje. Vierte vermehrte Auflage.'' (Friedr. Vieweg & Sohn, 1921)
* Max von Laue ''Die Relativitätstheorie. Zweiter Band<span> </span>: Die Allgemeine Relativitätstheorie Und Einsteins Lehre Von Der Schwerkraft '' (Friedr. Vieweg & Sohn, Braunschweig, 1921 in 1923)
* Max von Laue ''Korpuskular - und Wellentheorie'' (Leipzig, 1933)
* Max von Laue ''Die Interferenzen von Röntgen - und Elektronenstrahlen. Fünf Vorträge.'' (Springer, 1935)
* Max von Laue ''Eine Ausgestaltung der Londonschen Theorie der Supraleitung'' (Barth, 1942)
* Max von Laue ''Materiewellen und ihre Interferenzen'' (Akadem. Verl.-Ges. Becker & Erler, 1944) (Geest und Portig, 1948)
* Max von Laue ''Theorie der Supraleitung'' (Springer, 1947 in 1949)
** Max von Laue, prevedel Lothar Meyer in William Band ''Teorija Superconductivity'' (N.Y., 1952)
* Max von Laue ''Geschichte der Physik'' (Univ.-Verl., 1946 in 1947), (Athenäum-Verl., 1950) in (Ullstein Taschenbücher-Verl., 1959, 1966 in 1982) [Ta knjiga je bila prevedena v sedem drugih jezikih.]
** Max von Laue, prevedel Ralph E. Oesper ''Zgodovina Fizika'' (Academic Press, 1950)
** Max von Laue ''Historie De La Postavo'' (Lamarre, 1953)
** Max von Laue ''Geschiedenis der natuurkunde'' ('s Gravenhage, Stols, 1950 in 1954)
* Max Planck in Max von Laue ''Wissenschaftliche Selbstbiographie'' (Barth, 1948)
* Max von Laue ''Röntgenstrahlinterferenzen'' (Akadem. Verl.-Ges., 1948)
* Max von Laue ''Die Relativitätstheorie. Bd. 2. Die allgemeine Relativitätstheorie'' (Vieweg, 1953)
* Max Planck in Max von Laue ''Vorlesungen über Thermodynamik'' (de Gruyter (Gebundene, 1954)
* Walter Friedrich, Paul Knipping in Max von Laue ''Interferenzerscheinungen bei Röntgenstrahlen'' (J. A. Barth, 1955)
* Max von Laue ''Die Relativitätstheorie. Bd. 1. Umrl spezielle Relativitätstheorie'' (Vieweg, 1955)
* Max von Laue ''Die Relativitätstheorie. Bd. 2. Die allgemeine Relativitätstheorie'' (Vieweg, 1956)
* Max von Laue ''Max von Laue''
* Max von Laue ''Röntgenwellenfelder v Kristallen'' (Akademie-Verl., 1959)
* Max von Laue ''Von Laue-Festschrift. 1'' (Akadem. Verl.-Ges., 1959)
* Max von Laue ''Von Laue-Festschrift. 2'' (Akadem. Verl.-Ges., 1960)
* Max von Laue in Ernst Heinz Wagner ''Röntgenstrahl-Interferenzen'' (Akadem. Verl.-Ges., 1960)
* Max von Laue in Friedrich Beck ''Die Relativitätstheorie. Bd. 1. Umrl spezielle Relativitätstheorie'' (Vieweg, 1961 in 1965)
* Max von Laue ''Gesammelte Schriften und Vorträge. Bd. 1'' (Vieweg, 1961)
* Max von Laue ''Gesammelte Schriften und Vorträge. Bd. 2'' (Vieweg, 1961)
* Max von Laue ''Gesammelte Schriften und Vorträge. Bd. 3'' (Vieweg, 1961)
* Max von Laue ''Aufsätze und Vorträge'' (Vieweg, 1961 in 1962)
* Max von Laue in Friedrich Beck ''Die Relativitätstheorie. Bd. 2. Die allgemeine Relativitätstheorie'' (Vieweg, 1965)
* Max von Laue ''Die Relativitätstheorie II. Die allgemeine Relativitätstheorie'' (Vieweg Friedr. und Sohn Ver, 1982)
=== Druge publikacije ===
* {{Navedi revijo|title=Kritische Bemerkungen zu den Deutungen der Photogramme von Friedrich und Knipping|last=Laue|first=Max von|journal=[[Physikalische Zeitschrift]]|year=1913|issue=10|volume=14|pages=421–423}} Prejela 1. aprila 1913, ki je objavljen v izdaji No. 10 z dne 15. Maja 1913. Kot je navedeno v Mehra, Zvezek 5, Del 2, 2001, str. 922.
* {{Navedi revijo|title=Zur Optik der Raumgitter|last=Laue|first=Max von|journal=Physikalische Zeitschrift|year=1913|issue=21|volume=14|pages=1040–1041}} Prejela 1. oktobra 1913, ki je objavljen v izdaji Številko 21 z dne 1. novembra 1913. Kot je navedeno v Mehra, Zvezek 5, Del 2, 2001, str. 922.
* {{Navedi revijo|title=Röntgenstrahlinterferenzen|last=Laue|first=Max von|journal=Physikalische Zeitschrift|year=1913|issue=22/23|volume=14|pages=1075–1079}} Predstavljena je bila 24. septembra 1913 na 85. Naturforscherversammlung, Dunaj, objavljeni na vprašanje Št. 22/23 od 15. novembra 1913. Kot je navedeno v Mehra, Zvezek 5, Del 2, 2001, str. 922.
* {{Navedi revijo|title=Zur Optik der Raumgitter|last=Laue|first=Max von|journal=Physikalische Zeitschrift|year=1913|issue=25|volume=14|pages=1286–1287}} Prejel 21. novembra 1913, ki je objavljen v izdaji No. 25 z dne 15. decembra 1913. Kot je navedeno v Mehra, Zvezek 5, Del 2, 2001, str. 922.
* {{Navedi revijo|title=Zur Theorie der Supraleitung|last=Laue|first=Max von|last2=[[Fritz London]]|last3=[[Heinz London]]|journal=Zeitschrift für Physik|doi=10.1007/BF01343868|year=1935|issue=5–6|volume=96|pages=359–364|bibcode=1935ZPhy...96..359L}}
== Sklici ==
{{sklici|
<ref name=Bernstein>{{cite book |last=Bernstein |first=Jeremy |authorlink=Jeremy Bernstein |title=Hitler's uranium club: the secret recordings at Farm Hall |publisher=Copernicus |location=New York |year=2001 |isbn=0-387-95089-3|pages=333–334}}</ref> <ref name=Beyerchen>{{cite book |last=Beyerchen |first=Alan D. |title=Scientists under Hitler: politics and the physics community in the Third Reich |publisher=Yale University Press |location=New Haven, Conn |year=1977 |isbn=0-300-01830-4|pages=64–69, 208–209}}</ref> <ref name=Ewald>[[Paul Peter Ewald|Ewald, P. P.]] (ed.) [http://www.iucr.org/iucr-top/publ/50YearsOfXrayDiffraction/ ''50 Years of X-Ray Diffraction''] (Reprinted in pdf format for the IUCr XVIII Congress, Glasgow, Scotland, [[International Union of Crystallography]]). Ch. 4, pp. 37–42.</ref> <ref name=Heilbron>{{cite book |last=Heilbron |first=J. L. |authorlink=John L. Heilbron |title=The dilemmas of an upright man: Max Planck and the Fortunes of German Science |publisher=[[Harvard University Press]] |location=Cambridge |year=2000 |isbn=0-674-00439-6|pages=159–162, 167–168}}</ref> <ref name=Jungnickel>{{cite book|last=Jungnickel|first=Christa|author2=Russell McCormmach |authorlink=|title=Intellectual Mastery of Nature. Theoretical Physics from Ohm to Einstein, Volume 2: The Now Mighty Theoretical Physics, 1870 to 1925|publisher=[[University of Chicago Press]]|location=|year=1990|isbn=0-226-41585-6|pages=284–285}}</ref> <ref name=Lanouette>{{cite book|last=Lanouette|first=William|author2=Bela Silard |title=Genius in the Shadows: A Biography of Leó Szilárd the Man Behind the Bomb|publisher=[[Scribners]]|location=New York|year=1992|isbn=0-684-19011-7|pages=56–58}}</ref> <ref name=Meissner>{{cite book|last=Meissner|first=Walter|authorlink=Walther Meißner |title=Max von Laue als Wissenschaftler und Mensch|publisher=Verl. d. Bayer. Akademie d. Wissenschaften|location=|year=1960}} and C. H. Beck Verlag (1986)</ref> <ref name=report>{{cite journal|last=Laue|first=Max von|year=1949|title=A Report on the State of Physics in Germany|journal=[[American Journal of Physics]]|volume=17|issue=3|pages=137–141|doi=10.1119/1.1989526|bibcode = 1949AmJPh..17..137V }}</ref>
}}
== Viri ==
* {{Navedi knjigo|title=Physics and National Socialism: An Anthology of Primary Sources|last=Hentschel|first=Klaus, editor|last2=and Ann M. Hentschel|last3=editorial assistant and Translator|publisher=[[Birkhäuser Verlag]]|year=1996|isbn=0-8176-5312-0|location=Basel}}
* {{Navedi knjigo|title=Nazi science: myth, truth, and the German atomic bomb|last=Walker|first=Mark H.|publisher=Plenum Press|year=1995|isbn=0-306-44941-2|location=New York}}
== Nadaljnje branje ==
* {{Navedi knjigo|title=The End of the Certain World: The Life and Science of [[Max Born]]|last=Greenspan|first=Nancy Thorndike|authorlink=Stanley Greenspan|publisher=[[Basic Books]]|year=2005|isbn=0-7382-0693-8|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|title=Max von Laue|last=Herneck|first=Friedrich|publisher=Teubner|year=1979|location=Leipzig}}
* {{Navedi knjigo|title=The Conceptual Development of Quantum Mechanics|last=Jammer|first=Max|authorlink=Max Jammer|publisher=[[McGraw–Hill]]|year=1966|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|title=Hitler's Gift: The True Story of the Scientists Expelled by the Nazi Regime|last=Medawar, Jean: Pyke, David|publisher=Arcade Publishing|year=2012|isbn=978-1-61145-709-4|location=New York|type=Paperback}} CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list ([[:Kategorija:CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list|link]]) [[Kategorija:CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list]]
* {{Navedi knjigo|title=The Historical Development of Quantum Theory. Volume 1 Part 1 The Quantum Theory of Planck, Einstein, Bohr and Sommerfeld 1900–1925: Its Foundation and the Rise of Its Difficulties|last=Mehra|first=Jagdish|authorlink=Jagdish Mehra|last2=Helmut Rechenberg|publisher=Springer|year=2001|isbn=0-387-95174-1}}
* {{Navedi knjigo|title=The Historical Development of Quantum Theory. Volume 1 Part 2 The Quantum Theory of Planck, Einstein, Bohr and Sommerfeld 1900–1925: Its Foundation and the Rise of Its Difficulties|last=Mehra|first=Jagdish|last2=Helmut Rechenberg|publisher=Springer|year=2001|isbn=0-387-95175-X}}
* {{Navedi knjigo|title=The Historical Development of Quantum Theory. Volume 5 Erwin Schrödinger and the Rise of Wave Mechanics. Part 1 Schrödinger in Vienna and Zurich 1887–1925|last=Mehra|first=Jagdish|last2=Helmut Rechenberg|publisher=Springer|year=2001|isbn=0-387-95179-2}}
* {{Navedi knjigo|title=The Historical Development of Quantum Theory. Volume 5 Erwin Schrödinger and the Rise of Wave Mechanics. Part 2 Schrödinger in Vienna and Zurich 1887–1925|last=Mehra|first=Jagdish|last2=Helmut Rechenberg|publisher=Springer|year=2001|isbn=0-387-95180-6}}
* {{Navedi knjigo|title=Begegnungen mit Einstein, von Laue und Planck. Realität und wissenschaftliche Wahrheit|last=Rosenthal-Schneider|first=Ilse|publisher=Vieweg|year=1988|isbn=3-528-08970-9|location=Braunschweig}}
* {{Navedi knjigo|title=Reality and Scientific Truth: Discussions with Einstein, von Laue, and Planck|last=Rosenthal-Schneider|first=Ilse|publisher=Wayne State University|year=1980|isbn=0-8143-1650-6}}
* {{Navedi knjigo|title=German National Socialism and the Quest for Nuclear Power, 1939–1949|last=Walker|first=Mark H.|publisher=Cambridge University Press|year=1993|isbn=0-521-43804-7|location=Cambridge, UK}}
* {{Navedi knjigo|title=Max von Laue (1879–1960) Seine Bedeutung für den Wiederaufbau der deutschen Wissenschaft nach dem Zweiten Weltkrieg|last=Zeitz|first=Katharina|publisher=Steiner Franz Verlag|year=2006|isbn=3-515-08814-8}}
== Zunanje povezave ==
Vrstica 21 ⟶ 189:
* [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=53753 Akademsko drevo Maxa von Laueja] na Physics Tree {{ikona en}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=67545}}
* [http://www.dhm.de/lemo/html/biografien/LaueMax/ Max von Laue Življenjepis] – Nemški Zgodovinski Muzej, Berlin (v nemščini)
* {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/19990203170938/http://www.physik.uni-frankfurt.de/paf/paf24.html|date=3 February 1999|title=Max von Laue Biography}}Wayback Machine{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/19990203170938/http://www.physik.uni-frankfurt.de/paf/paf24.html|date=3 February 1999|title=Max von Laue Biography}} – Univerze v Frankfurtu ob maini (v nemščini)
* [http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1914/laue-bio.html Max von Laue] – Nobelovo Nagrado, Življenjepis
* [http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1914/laue-lecture.pdf Nobel Predavanje Naslov] – Max von Laue ''O Odkrivanje X-ray Motenj'', 12. novembra 1915
* [http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1914/present.html Nobelovo nagrado za Predstavitev Naslov,] – Na račun Laue delo je Profesor G. Granqvist, Predsednik Nobelov Odbor za Fiziko
{{-}}
Vrstica 28 ⟶ 201:
{{physicist-stub}}
{{normativna kontrola}}
Vrstica 37 ⟶ 209:
[[Kategorija:Umrli leta 1960]]
[[Kategorija:Nemški fiziki]]
[[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Nemški akademiki]]
[[Kategorija:Kristalografi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Münchnu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Humboldtove univerze v Berlinu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Göttingenu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Strasbourgu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Frankfurtu na Majni]]
[[Kategorija:Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Münchnu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zürichu]]
[[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike]]
[[Kategorija:Člani Papeške akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Predsedniki Nemškega fizikalnega društva]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Prejemniki Matteuccijeve medalje]]
[[Kategorija:
[[Kategorija:
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
| |||