Kraj se prvič omenja že v 11. stoletju, [[župnija|župnijska cerkev]] [[sv. Marjeta|sv. Marjete]] pa [[1118]]. V listini z datumom 16.12.1257 se cerkev sv. Marjete omenja kot vodiška [[fara]]. Ljudska šola je bila ustanovljena [[1854]]. Leta 1871 so podrli [[tabor (fortifikacija)|taborsko obzidje]] okrog [[Barok|baročne cerkve]], ki se je ohranila vse do [[potres]]a leta [[1895]]. Ob potresu je bila tako močno poškodovana, da so jo morali porušiti in postaviti novo. Kraj se je prvotno imenoval Sv. Marjeta v gozdu. Vodice so samostojna občina od 1995.
== Druge zanimivosti ==
Leta [[1913]] so Vodice slovele daleč okoli zaradi [[Vodiška Johanca|Vodiške Johance]]. Ljudje so množično romali v ta kraj, da bi videli čudežno krvavitev. Po razkrinkanju potegavščine so njo in župnika sodno preganjali.
Leta [[1932]] so Vodice dobile v bližnji opekarni lastno [[Elektrarna|elektrarno]]. Od tega leta pa so znane tudi po peki [[presta|prest]], kar se je ohranilo vse do danes.
Leta [[1955]] je bila zgrajena tudi 40-metrska [[smučarska skakalnica]].
== Izvor krajevnega imena ==
Krajevno ime je verjetno izpeljano iz besede ''vodíca'', manjšalniccemanjšalnice od ''vôda'', pri čemer obstajata dve imenotvorni možnosti. Ime je lahko izvorno mestnik ednine ''Vodícě'' s prvotnik pomenom 'pri vodici' in je prešlo v množinsko sklanjatev, ali pa je že od vsega začetka množinsko, kar bi kazalo na več manjših vodnih izvirov. V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja okoli leta 1118 v zapisu ''in plebe sancte Margarete virginis'', leta 1257 kot ''Wodiz'' in 1265 ''Woditç''. <ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref>
