Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
manjše pravopisne napake |
||
Vrstica 84:
Zaradi ekonomskega propadanja je za državo vedno večje breme predstavljala podpora revnemu rimskemu prebivalstvu. Na splošno je veljalo, da je Italija vedno bolj postajala zajedavec preostalih [[provinca|provinc]] imperij, ki je zahtevala vedno več sredstev, ne da bi pri tem karkoli proizvajala. Drsenje rimske [[država|države]] v propad je skušal zaustaviti cesar [[Dioklecijan]], ki pa so se mu reforme posrečile le delno.
Gospodarskim težavam so se pridružile tudi težave v rimski vojski. Sistem, ki je od [[Marij]]a naprej slonel na svobodnih rimskih državljanih, ki so služili rimsko vojsko 20 let, za kar so po končani vojaški službi prejeli zemljo, se je nahajal v težavah, ker je bilo vedno manj Rimljanov pripravljenih služiti vojsko. V rimski vojski so zato novačili vedno več tujih, zlasti [[germani|germanskih]] plačancev -
Dokončen udarec pa so rimskemu cesarstvu zadali vpadi [[Germani|Germanov]] in [[Huni|Hunov]]. Prvi so na Rimsko ozemlje vdrli [[Goti]], ki so na območje današnje [[Bolgarija|Bolgarije]] zbežali pred Huni, ter prosili Rim za naselitev in pomoč. Zaradi slabega ravnanja Rimljanov so se [[Goti]] uprli in leta 378 pri [[Adrianopolis|Adrianoplu]] uničujoče porazili rimsko vojsko. Po tem porazu Rimljani nikoli več niso uspeli pregnati številnih Germanskih ljudstev, ki so se pomikala čez ozemlje rimskega imperija in na njenih tleh ustanavljali [[barbari|barbarske]] države. Eden najhujših tovrstnih napadov je bil napad Hunov leta 450, ki pa so se iz neznanega vzroka ustavili pred Rimom. Pred tem so temeljito oplenili severno Italijo, ter med drugim uničili [[Oglej]].
| |||