Klobučnjaki: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
kakm si ........odgovori |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.141.66 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot |
||
Vrstica 1:
{{Taksonomka
| image = Capo Gallo Rizosthoma pulmo.JPG
| image_caption = [[morski klobuk]] (''Rhizostoma pulmo'')
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Cnidaria]] (ožigalkarji)
| subphylum = [[Medusozoa]]
| classis = '''Hydrozoa'''
| classis_authority = [[Alexander W. von Götte|Götte]], 1887
| subdivision_ranks = [[Red (biologija)|Redovi]]
| subdivision =
* †Byroniida
* †Conulariida
* Coronatae
*Semaeostomeae}}
'''Klobučnjaki''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Scyphozoa''') so [[razred (biologija)|razred]] morskih [[ožigalkarji|ožigalkarjev]], v katerega uvrščamo približno 200 danes znanih [[vrsta (biologija)|vrst]].<ref name=Daly>{{navedi revijo |author=Daly, Marimegan s sod. |year=2007 |url=http://www.mapress.com/zootaxa/2007f/zt01668p182.pdf |title=The phylum Cnidaria: A review of phylogenetic patterns and diversity 300 years after Linnaeus |journal=[[Zootaxa]] |volume=1668 |pages=127–182}}</ref> Kot pri večini ostalih ožigalkarjev je za njihov življenjski krog značilna menjava življenjskih oblik [[Polip (zoologija)|polipa]] in [[Meduza (zoologija)|meduze]], pri čemer pa meduza po opaznosti močno prevladuje. Pravzaprav večina organizmov, ki jih najdemo v obalnih morjih in jim pogovorno pravimo »meduze«, pripada klobučnjakom.<ref name="Kramp1961">{{navedi revijo |last=Kramp |first=P. L. |year=1961 |title=Synopsis of the medusae of the world |journal=Journal of the Marine Biological Association of the United Kingdom |volume=40 |pages=1–469}}</ref><ref name="InvZoo">{{navedi knjigo |last1=Ruppert |first1=Edward E. |last2=Barnes |first2=Robert D. |year=1994 |chapter=Scaphopoda |title=Invertebrate Zoology |edition=6. |publisher=Saunders College Publishing |isbn=0030266688 |cobiss=35352833 |pages=127–134}}</ref>
== Opis ==
Meduze dosegajo centimetrske velikosti in več, običajno med 2 in 40 cm premera klobuka. Pri največji vrsti, ''Cyanea capillata'', ima lahko klobuk premer dva metra, lovke pa merijo preko 15 m v dolžino.<ref>{{navedi splet| url=http://ocean.nationalgeographic.com/ocean/photos/colossal-sea-creatures/ |title=Lion’s Mane Jellyfish |work=The Ocean |publisher=[[National Geographic Society]] |accessdate=23.2.2014}}</ref> Nekatere so vpadljivo obarvane, z organi rožnatih, oranžnih in drugih barv, ki presevajo skozi prozoren ali rahlo obarvan klobuk. Ta lahko po obliki spominja na plitev krožnik, pa vse do globoke čelade pri drugih vrstah, z gubasto nabranim robom, a brez notranjega roba, ki je značilen za meduze [[trdoživnjaki|trdoživnjakov]]. Večino notranjosti telesa zapolnjuje želatinozna mezogleja, v kateri so ameboidne [[celica|celice]]. Krožne [[mišica|mišice]] na obodu klobuka z ritmičnim krčenjem iztiskajo vodo, s čemer se meduza poganja naprej, elastična mezogleja pa po krčenju povrne obliko. Na ustni strani se klobuk pri večini vrst podaljšuje v lovke, katerih število sega od štiri navzgor (lahko jih je zelo veliko), ob ustih pa je štiri ali osem ustnih krp. Na njih so ožigalke. Usta so na koncu cevastega izrastka, ki mu pravimo ''manubrij''. Ta se v notranjosti odpira v razmeroma kompleksen gastrovaskularni sistem s sredinskim [[želodec|želodcem]] in štirimi med seboj povezanimi prekati ter včasih z radialnim kanalom ob obodu. Klobučnjaki so praviloma enospolniki.<ref name="InvZoo"/>
Kot pri ostalih ožigalkarjih, je polip življenjska oblika, pritrjena na podlago, ki se [[nespolno razmnoževanje|razmnožuje nespolno]]. Pri klobučnjakih je polip manj opazen od meduze. [[Ličinka]], ''planula'', se kmalu po [[oploditev|oploditvi]] usede na morsko dno in se pritrdi z zgornjim koncem. Razvije se v t. i. ''skifiostomo'', majhen, [[trdoživ]]u podoben polip. Ta se samostojno prehranjuje in z bočnim brstenjem iz njega nastajajo novi polipi. V določenem delu leta pa pod vplivom [[hormon]]ov in okoljskih dejavnikov prične tvoriti meduze. Te zorijo na ustnem delu polipa in se postopoma odcepljajo od njega, čemur pravimo ''strobilacija''.<ref name="InvZoo"/> Nezrele meduze so do odcepitve naložene kot krožnički na ustnem delu, tak način strobilacije je značilnost meduz.<ref name=Daly/>
Polipi živijo eno ali več let, pri čemer strobilacija poteka enkrat na leto, mlade meduze pa odrastejo v nekaj mesecih do dveh letih.<ref name="InvZoo"/>
== Ekologija ==
[[Slika:Vandmaend.jpg|thumb|200px|Roj [[uhati klobučnjak|uhatih klobučnjakov]] (''Aurelia aurata'')]]
Klobučnjaki so izključno morske živali, večina vrst živi v toplih vodah.<ref name="Kramp1961" /> Prehranjujejo se največkrat [[plenilec|plenilsko]], z drugimi živalmi (najpogosteje [[raki]], občasno tudi [[ribe|ribami]]), ki jih omamijo z ožigalkami in jih z gibanjem lovk ter [[migetalka|migetalk]] na njih prenesejo k ustom. Po drugi strani so ribje mladice številnih vrst neobčutljive na meduzin strup in se zadržujejo med lovkami, kar jim daje varnost. Nekatere vrste meduz se namesto tega prehranjujejo filtratorsko, s [[plankton]]skimi organizmi, ki jih lovijo na [[mukus]]no prevleko spodnjega dela klobuka. Posebnost je rod ''Cassiopea'' s [[simbioza|simbiontskimi]] [[alge|algami]], na račun katerih lahko meduza ob zadostni količini svetlobe preživi skoraj brez hrane.<ref name="InvZoo"/> Klobučnjaki so znani tudi po tem, da občasno tvorijo ogromne roje (pojavu pravimo rojenje ali cvetenje). To jim omogoča njihov poseben način razmnoževanja, pri katerem lahko en polip producira ogromno število meduz hkrati. Rojenje potem sprožijo ugodni pogoji v okolju (predvsem količina hrane), ki omogočijo preživetje več mladim meduzam kot običajno.<ref>{{navedi knjigo |last1=Dawson |first1=Michael N. |last2=Hamner |first2=William M. |editor1-first=Kylie A. |editor1-last=Pitt |editor2-first=Purcell |editor2-last=J.E. |year=2009 |chapter=A character-based analysis of the evolution of jellyfish blooms: adaptation and exaptation |title=Jellyfish Blooms: Causes, Consequences and Recent Advances |pages=193–215 |publisher=[[Springer Science+Business Media]] |doi=10.1007/s10750-008-9591-x}}</ref>
=== Pomen za človeka ===
Zaradi ožigalk predstavljajo meduze klobučnjakov nevšečnost za kopalce, ribiče in druge ljudi, ki se zadržujejo v vodi. Jakost ožiga se med vrstami zelo razlikuje, od neznatnega, do hude agonije, v skrajnem primeru je ožig celo smrten.<ref>{{navedi splet| url=http://www.ucmp.berkeley.edu/cnidaria/scyphozoalh.html |title=Scyphozoa: Life History and Ecology |first1=Ben M. |last1=Waggoner |first2=Brian R. |last2=Speer |year=1996 |publisher=University of California Museum of Paleontology |accessdate=1.3.2014}}</ref> Vendar najbolj strupene meduze, ki lahko povzročijo tudi smrt človeka, sodijo med [[kubomeduze]], torej niso klobučnjaki.
Posebej izrazit negativen vpliv imajo meduze ob cvetenju. Roji v morju ob letoviških krajih zmanjšujejo prihodek od [[turizem|turizma]], lahko tudi zamašijo cevi hladilnega sistema v obalnih [[elektrarna]]h. Škodo povzročajo tudi v [[ribištvo|ribištvu]]. Roj meduz je s [[sonar]]jem zelo težavno ločiti od roja rib, nakar povzroči trganje mrež zaradi teže in kontaminacijo ulova. Poleg tega povzročajo upad ulova zaradi kompeticije z ribami za hrano in lokalnega zmanjšanja koncentracije kisika v vodi ob množičnem odmiranju.<ref>{{navedi revijo |first1=Anthony J. |last1=Richardson |first2=Andrew |last2=Bakun |first3=Graeme C. |last3=Hays |first4=Mark J. |last4=Gibbons |title=The jellyfish joyride: causes, consequences and management responses to a more gelatinous future |journal=Trends in Ecology & Evolution |volume=24 |issue=6 |pages=312-322 |year=2009 |doi=10.1016/j.tree.2009.01.010}}</ref>
Nekaj vrst uporabljajo za prehrano, predvsem v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], kjer jih lovijo v večjem obsegu.<ref>{{navedi revijo |doi=10.1023/A:1011879821323 |last1=Omori |first1=Makoto |first2=Eiji |last2=Nakano |year=2001 |title=Jellyfish fisheries in southeast Asia |journal=Hydrobiologia |volume=451 |issue=1/3 |pages=19–26}}</ref>
== Sklici in opombe ==
{{Opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* {{navedi splet| url=http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=270&Itemid=9&lang=sl |title=O Meduzah |date=21.7.2013 |last=Ramšak |first=Andreja |publisher=[[Morska biološka postaja]]}}
| |||