Morske želve: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Prehrana: disambig.
Vrstica 28:
'''Morske želve''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Chelonioidea''') so [[želve]], ki jih najdemo v vseh oceanih sveta razen v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]]. Nekatere vrste potujejo med oceani. Morske želve so prilagojene na morsko življenje. Na [[kopno|kopnem]] se premikajo zelo nerodno, saj se dvigajo z obema plavutma hkrati, druge pa premikajo okončine izmenično, tako kot večina štirinožcev.
 
== Telesna zgradbazgradb[[Aluminij|a]] ==
Želvo sestavljajo [[glava]], [[rep]], okončine in [[oklep]] ali črepinja. Njena glava ima značilen želvji [[kljun]], s katerim pregrizne tudi močno školjčno lupino, in navidez zaspane, flegmatične [[oči]]. Okončine morske želve so preobražene v plavuti. Četudi so prepočasne za lovljenje rib, smo lahko prepričani, da ravno zaradi plavuti plavajo zelo hitro. Oklep morske želve je iz roževine in kosti, ki ji ščiti mehko telo. Sestavljen je iz približno desetih koščenih ploščic, ki se ne prekrivajo, ampak so sestavljene skupaj z nekakšnimi šivi, ali kot da bile zlepljene. Ima pa dva dela; hrbtni (karapaks) in spodnji (plastron). Rebra in večina vretenc so pritrjena na oklep. Želva je rjavo rumenkaste barve, zaradi alg, ki se ji primejo na oklep, pa ima tudi rahel zelenkast navdih. Nanje se naselijo tudi raki in školjke, tako, da je nekakšen potujoči botanični in živalski vrt. Morske želve ne morejo potegniti glave in okončin v oklep, tako kot kopenske želve. Plavajo tako, da mahajo s sprednjimi plavuti tako kot ptiči s krili. Njihov rep je kratek.
 
== Dihanje ==