Redakcija: 11:05, 10. februar 2017 uredi Rude (pogovor \| prispevki) Administratorji 30.882 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika 89.142.107.191 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:54, 12. marec 2017 uredi razveljavi Engelbert (pogovor \| prispevki) 66.937 urejanj m →‎Zgodovina klasifikacije: pp Novejše urejanje →
Vrstica 38: === Zgodovina klasifikacije === [[Slika:Traditional Reptilia.png\|thumb\|300px\|Plazilci (zeleno obarvano) so [[parafilija\|parafiletska]] skupina, ki izključuje vse ptice in sesalce.]] Plazilci so bili na začeku klasifikacije združeni z [[dvoživke\|dvoživkami]]. [[Linnaeus]], ki je raziskoval na [[Švedska\|Švedskem]], ki ima malo različnih vrst plazilcev in kjer pogosto najdemo [[navadni gad\|navadnega gada]] ter [[belouška\|belouško]] loviti v vodi, je v svoji ''[[Systema Naturae]]'' vkjučil vse plazilce in dvoživke v [[razred (biologija)\|razred]] "III – Amphibia".<ref name="Linn1758">{{cite book\|last=Linnaeus \|first=Carolus \|authorlink=Carl Linnaeus \|title=Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. \|publisher=Holmiae (Laurentii Salvii) \|year=1758 \|url=http://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542 \|accessdate=2008-09-22 \|language=~~Latin~~la \|edition=10th}}</ref> Izraza "Reptilia (plazilec)" in "Amphibia (dvoživka)" sta bila med seboj zamenljiva, "Reptilia" (iz [[latinščina\|latinščine]] ''repere'', "plaziti se") so bolj uporabljali francozi.<ref>Encyclopaedia Britannica, 9th ed. (1878). [http://aleph0.clarku.edu/huxley/UnColl/EnBrit/Amphibia.html original text]</ref> [[Josephus Nicolaus Laurenti]] je prvi uradno uporabil izraz "Reptilia" za razširjen izbor plazilcev in dvoživk, ki je v osnovi podoben Linnaeusovem izboru.<ref>Laurenti, J.N. (1768): ''Specimen Medicum, Exhibens Synopsin Reptilium Emendatam cum Experimentis circa Venena''. [http://gdz.sub.uni-goettingen.de/no_cache/dms/load/img/?IDDOC=281657 Facsimile], showing the mixed composition of his ''Reptilia''</ref> Šele na začetku [[19,. stoletje\|19. stoletja]] je postalo jasno, da so plazilci in dvoživke v resnici precej različne živali; [[Pierre André Latreille]] je za slednje postavil razred ''Batracia'' (1825), [[tetrapodi\|tetrapode]] (štirinoge vretenčarje) pa je razdelil v štiri razrede plazilcev, dvoživk, ptic in sesalcev.<ref>Latreielle, P.A. (1804): Nouveau Dictionnaire à Histoire Naturelle, xxiv., cited in Latreille's ''Familles naturelles du règne animal, exposés succinctement et dans un ordre analytique'', 1825</ref> Britanski anatom [[Thomas Henry Huxley]], ki je splošno razširil Latreillovo definicijo, je skupaj z [[Richard Owen\|Richardom Owenom]] razširil skupino Reptilia z raznimi fosilnimi “pošastmi izpred [[vesoljni potop\|vesoljnega potopa]]”, vključno s sesalcem podobnim plazilcem ([[Synapsida\|sinapsid]]) [[Dicynodon]], ki ga je sam pomagal opisati. To ni bil edini takratni sistem razvrščanja: v ''[[Hunterian lectures]]'' na [[Royal College of Surgeons of England\|Royal College of Surgeons]] leta 1863, je Huxley združil vretenčarje v sesalce, sauroide in ichthyoide (slednji vsebuje ribe in dvoživke). Pozneje je predlagal imena [[Sauropsida]] in [[Ichthyopsida]].<ref>Huxley, T.H. (1863): The Structure and Classification of the Mammalia. Hunterian lectures, presented in ''Medical Times and Gazette, 1863''. [http://aleph0.clarku.edu/huxley/UnColl/Gazettes/Mamma.html original text]</ref>

Plazilci: Razlika med redakcijama