|
== Vladanje ==
Ko je leta 1447 kot sultan celotnevzhodnega dela [[timuridskaTimuridsko državacesarstvo|timuridskeTimuridskega državecesarstva]] vnasledil tedanjemsvojega očeta [[Turkestan]]uŠahruh (Turkistanu)Mirza|Šahruha in [[Perzija|PerzijiMirzo]] nasledil svojega očeta, se je moral boriti z notranjimi in zunanjimi sovražniki. Napredne misli ter njegovi izredni [[znanost|znanstveni]] uspehi in uspehi njegove skupine so seveda izpodkopavali [[verska dogma|verske dogme]]. Zato so popolnoma razumljivo vzbujali sovraštvo [[šejk]]ov in samarkandskih [[derviš]]ev. Slabih 40 let je vladal Samarkandu. V tem času so šejki nemalokrat nasprotovali svojemu vladarju. Obtoževali so ga, da je prelomil zakone [[šariat]]aŠeriatsko (šeriata)pravo|šeriatskega -prava]], osnovnega muslimanskega verskega nauka. Na povsem istoveten način in zaradi podobnih vzrokov ga je doletela enaka kruta usoda znanstvene [[izobčenost]]i kot [[Omar Hajam|Hajama]], [[Giordano Bruno|Bruna]] ali [[Galileo Galilei|Galileja]], tako da se lahko brez zadržkov proglasi leta 1092, 1449, 1600 in 1633 za najtemačnejša v vsej zgodovini astronomije. [[verski ekstremist|Verske ekstremiste]] je vodil [[hodža]] Ubaidula Akrar, vodja sufijskega reda Nakšbendi.
Končno se je Akraru posrečilo, da je proti Ulug-begu Begu nizkotno naščuval enega od njegovih sinov, Abd-ul LatifaAbdela (Abd-al-Latifa). Jeseni 1449 je pri Samarkandu Abd-ulAbdel Latif premagal vojsko svojega očeta. Ulug-beg Beg je skušal s sinom skleniti premirje, todavendar je sin, obkroženobdan z Ulug-begovimi Begovinmi najhujšimi sovražniki, je sklenil, da se bo očeta dokončno znebil. Po nasvetu [[duhovščina|duhovščine]] je svojemu očetu predlagal, da obišče [[Meka|Meko]], kjer naj bi se ''»spokoril za svoje [[greh]]e«''. Ulug-begova Begova karavana je res odpotovala proti muslimanskem svetem mestu, na poti pa so [[romar]]je zločinsko prestregli jezdeci, ki so jih bili iz Samarkanda poslali za njimi. Ujeli so znamenitega učenjaka in mu brez usmiljenja divjaško odsekali glavo. Tako je bil v 56. letu starosti v nezaslišani [[zarota|zaroti]] svojega lastnega sina ujet in izdajalsko ubit vladar, ki je bil bolj kot vojskovodja znan kot sloviti astronom in matematik, saj je do tistih dob osnoval največje astronomsko in računsko središče na svetu. Po njegovi smrti so njegov observatorij popolnoma porušili tako, da je deloval samo slabega četrt stoletja. V za astronomijo relativno kratkem času se niso mogli posvetiti zapletenim gibanjem [[planet]]ov, njihova poznejša zapuščina v [[Turčija|Turčiji]] pa tudi ni več dosti pomagala. Danes na ta dogodek spominja le še vhodna kvadratna zgradba, ki stoji v središču nekdanjega observatorija.
[[Slika:Mausoleum of Amir Temur (1).JPG|thumb|200px|[[Mavzolej]] [[Grob knezov, Samarkand|Grob knezov]] (Gur-i-Amir), grobnica [[Timur Lenk|Timuridov]] v [[Samarkand]]u.]]
Na nagrobniku v Ulug Begovi grobnici je v starem [[tadžiščina|tadžiškem jeziku]] vklesan napis:
V nagrobni kamen Ulug-begove grobnice, vnuka vladarja sveta, železnega hromca, velikega Timurja, je v starem [[tadžiški jezik|tadžiškem jeziku]] vklesan naslednji zapis: »Ta svetli grob, to slavno mesto mučeništva, ta omamni vrt, ta nedosegljiva grobnica je namenjena zadnjemu počitku gospodarja, ki je s svojim prihodom počastil vrtove raja in osrečil prebivališče rajskih prebivalcev. Bil je slaven sultan, izobražen kalif, pomagal je svetu in veri. Njegovo ime je Ulug-beg - sultan, naj Alah blagoslovi njegov grob ...« ▼
▲V nagrobni kamen Ulug-begove grobnice, vnuka vladarja sveta, železnega hromca, velikega Timurja, je v starem [[tadžiški jezik|tadžiškem jeziku]] vklesan naslednji zapis: ''»Ta svetli grob, to slavno mesto mučeništva, ta omamni vrt, ta nedosegljiva grobnica je namenjena zadnjemu počitku gospodarja, ki je s svojim prihodom počastil vrtove raja in osrečil prebivališče rajskih prebivalcev. Bil je slaven sultan, izobražen kalif, pomagal je svetu in veri. Njegovo ime je Ulug -beg -Beg, sultan, naj Alah blagoslovi njegov grob ...« ''
Ob robu Samarkanda, prestolnice Vzhodne države velikega Timurja, še danes stoji veličasten spomenik, ki nas spominja na moč in sijaj starih časov. To je [[mavzolej]] [[Grob knezov, Samarkand|Grob knezov]] (Gur-i-Amir (Gur-i-Mur)), grobnica Timuridov, ki so ga dokončali v letu Timurjeve smrti leta 1405 za enega njegovih nečakov. Ima obliko masivnega [[stolp]]a z [[osemkotnik|osemkotno]] osnovo in velikim [[valj]]astim [[tambur]]jem z enobarvno kupolo šotorske oblike z ozkimi rebri in drobnim [[ornament]]om. V njem so pokopani Timur, trije njegovi sinovi in Ulug-beg, ki nekako ne sodi zraven. Njegov vnuk [[Babur]], ustanovitelj [[Mogulski imperij|Mogulskega imperija]], je prenesel njegove ostanke v ta mavzolej. ▼
▲Ob robu Samarkanda, prestolnice Vzhodne države velikega Timurja, še danes stoji veličasten spomenik, ki nas spominja na moč in sijaj starih časov. To je [[mavzolej]] [[ Grob knezov, Samarkand|GrobGur knezovEmir]] ( Gur-i-AmirGrob (Gur-i-Mur)princev), grobnica [[Timuridi|Timuridov ]], ki so ga dokončali v letu Timurjeve smrti leta 1405 za enega njegovih nečakov. Ima obliko masivnega [[stolp]]a z [[osemkotnik|osemkotno]] osnovo in velikim [[valj]]astim [[tambur]]jem z enobarvno kupolo šotorske oblike z ozkimi rebri in drobnim [[ornament]]om. V njem so pokopani Timur, trije njegovi sinovi in Ulug -beg Beg, ki nekako ne sodi zraven. Njegov vnuk [[Babur]], ustanovitelj [[Mogulski imperij|Mogulskega imperija]], je prenesel njegove ostanke v ta mavzolej.
Ko so leta 1941 ruski [[arheolog]]i odprli Ulug-begov grob, so v njem našli kamnit [[sarkofag]], v katerem je ležalo okostje, zavito v dragocene tkanine. Lobanja mrliča je bila ločena od telesa. To so bili posmrtni ostanki tega mogočnega samarkandskega vladarja. Odprli so tudi Timurjevo grobnico. Njegovo okostje so našli pod velikim razklanim blokom [[žad]]a. Pravijo, da so našli tudi napis, ki pravi, da kdor bo skalil Timurlenkov posmrtni mir, »ga bo poteptal sovrag, strašnejši od mene«. Naslednjega dne je [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] napadla [[Adolf Hitler|Hitlerjeva]] vojska. Tudi če v tej zgodbi ni resnice, pa potruje nasilno moč, ki jo je Timur uveljavil po vsej srednji Aziji, in pečat, ki ga je vtisnil tamkajšnji kulturi. ▼
▲Ko so leta 1941 ruski [[arheolog]]i odprli Ulug -begov Begov grob, so v njem našli kamnit [[sarkofag]], v katerem je ležalo okostje, zavito v dragocene tkanine. Lobanja mrliča je bila ločena od telesa. To so bili posmrtni ostanki tega mogočnega samarkandskega vladarja. Odprli so tudi Timurjevo grobnico. Njegovo okostje so našli pod velikim razklanim blokom [[žad]]a. Pravijo, da so našli tudi napis, ki pravi, da kdor bo skalil Timurlenkov posmrtni mir, ''»ga bo poteptal sovrag, strašnejši od mene« ''. Naslednjega dne je [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] napadla [[Adolf Hitler|Hitlerjeva]] vojska. Tudi če v tej zgodbi ni resnice, pa potruje nasilno moč, ki jo je Timur uveljavil po vsej srednji Aziji, in pečat, ki ga je vtisnil tamkajšnji kulturi.
Člana Ulug-begove šole sta bila tudi Kašani in najmlajši med njimi [[al-Kušči]]. ▼
▲Člana Ulug -begove Begove šole sta bila tudi Kašani in najmlajši med njimi [[al-Kušči]].
== Priznanja ==
|
