Nevroznanost v arhitekturi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: Nevroznanost se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem živčnega sistema. Nevroznanost v arhitekturi se ukvarja s preučevanjem vpliva grajenega in bivalnega okolja na človek... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 5:
Nastavki za to, kar kasneje proučuje nevroznanost, se na področju bivalnega prostora in arhitekture pojavljajo že v filozofiji 19. stoletja, posebej v teorijah estetike, ter nadalje v različnih družboslovnih in vedenjskih študijah. Znanstveni dokazi za potrditev teorij, ki so se razvijale v prejšnjih stoletjih, se razvijajo šele zadnje četrtstoletje.
== Kronološki pregled ==
Nekaj pomembnih prelomnic različnih razmišljanj o prostoru, ki zanimajo nevroznanost.
Z napredovanjem področja nevroznanosti so bile v zadnjih desetletjih razvite raziskave, katerih izsledke lahko neposredno uporabimo na področju snovanja arhitekture.Odkritje parahipokampalnega prostorskega področja (Parahippocamapal place area, v nadaljevanju PPA) direktno povezuje nevroznanost z arhitekturo, saj se z njegovim odkritjem določi predel možganov, ki je odgovoren za prepoznavanje prostora in s tem tudi arhitekture. PPA je podregija parahipokampalnega korteksa in igra pomembno vlogo pri kodiranju in prepoznavanju okoliških scen. FMRI študije kažejo, da postane omenjena regija možganov močno aktivna, ko človek opazuje topografske scene, kot so, npr., pokrajina, mesto, soba. Poškodba PPA pogosto vodi do tega, da pacienti ne zmorejo vizualno prepoznati prostora, v katerem se nahajajo, čeprav lahko prepoznajo posamezne objekte v njem. Področje je bilo prvič predstavljeno v raziskavi Russla Eppsteina in Nancy Kanwisher, ki je pokazala, da je bil PPA izrazito aktivnejši pri prikazu kompleksnejših scen, kot so prikaz sobe s pohištvom, pokrajine ali mesta, veliko manj pa ob izpostavljanju drugim vizualnim dražljajem. Visoka verjetnost je, da se v PPA nahaja spominska kognitivna mapa že videnih objektov. Z raziskovanjem možganov so bila dosežena pomembna odkritja posameznih področij v možganih za lažjo sistematizacijo možganskih predelovglede na njihovo funkcijo (npr. Brocovo ali Wernickovo področje).
Prva izmed večjih raziskav, ki je dokazala vpliv grajenega okolja na fiziološki razvoj ter počutje ljudi, se je osredotočala na povezavo med zasnovo bolnišničnega okolja in nevrološkim razvojem nedonošenčkov (Graven et al., 1992). Dokazana je bila škodljivost neprestanega hrupa ter močne osvetlitve zdravstvenih objektov, saj omenjena faktorja omejujeta razvoj avdiovizualnih sposobnosti otroka. Oddelki za intenzivno nego bi morali po izsledkih raziskave tako zmanjšati moteče dejavnike s škodljivim vplivom ter jih upoštevati že v fazi načrtovanja prostorov. Raziskavo lahko interpretiramo kot opozorilo na pomembnost premišljenega oblikovanja prostorov, saj ima lahko njegova zasnova, znanstveno dokazano, velik vpliv na razvoj in potek življenja ljudi.▼
▲Odkritje PPA omogoča lažje nadaljnjo raziskovanje človekovega dojemanja prostora.Prva izmed večjih raziskav, ki je dokazala vpliv grajenega okolja na fiziološki razvoj ter počutje ljudi, se je osredotočala na povezavo med zasnovo bolnišničnega okolja in nevrološkim razvojem nedonošenčkov (Graven et al., 1992). Dokazana je bila škodljivost neprestanega hrupa ter močne osvetlitve zdravstvenih objektov, saj omenjena faktorja omejujeta razvoj avdiovizualnih sposobnosti otroka. Oddelki za intenzivno nego bi morali po izsledkih raziskave tako zmanjšati moteče dejavnike s škodljivim vplivom ter jih upoštevati že v fazi načrtovanja prostorov. Raziskavo lahko interpretiramo kot opozorilo na pomembnost premišljenega oblikovanja prostorov, saj ima lahko njegova zasnova, znanstveno dokazano, velik vpliv na razvoj in potek življenja ljudi.
Salmonovo preučevanje starostnikov z demenco je pripeljalo do zaključka, da je zanje oteženo prepoznavanje objektov, zlasti, če so ti postavljeni neobičajno. Oteženo je tudi prepoznavanje relacije med objekti ter njihov prostorski odnos; težje je najti iskani objekt ob prisotnosti »hrupa« iz ozadja; težje je dojemanje objekta in njegovega gibanja v prostoru. Raziskava prav tako nakazuje neprimerno oblikovanje prostorov za obolele z demenco.
|