Gregor Mendel: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 20:
Rodil se je v revni kmečki družini nemškega rodu v majhni vasi na ozemlju današnje [[Češka|Češke]], ki je bila takrat del Avstrijskega cesarstva. Kljub svojemu poreklu je bil deležen odličnega šolanja, sprva v gimnazijah v [[Opava|Opavi]] in [[Olomouc|Olomoucu]], nato pa še dve leti na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]], kjer se je pripravljal na poučevanje [[Fizika|fizike]] in drugih [[Naravoslovje|naravoslovnih]] ved. Za njegovo poznejše raziskovanje je bila ključna fizikalna izobrazba (študiral je med drugim pri [[Christian Andreas Doppler|Dopplerju]]<ref>[http://www.mendel-museum.com/eng/1online/room1.htm Mendel: Man and Mind] {{ikona en}}, Mendlov muzej, Masarykova univerza v Brnu. Pridobljeno 18. 10. 2009.</ref>), poleg tega pa tudi, da je bil njegov profesor [[Botanika|botanike]] [[Franz Unger]], ki je zagovarjal teorijo [[Evolucija|evolucije]].
 
== Delo s Maticemkrižanjem Erhartomrastlin ==
[[Slika:StThomasAbbeyBrno.jpg|thumb|220px|Avguštinski samostan Sv. Tomaža v Brnu, kjer je Mendel preživel večino življenja]]
Na priporočilo gimnazijskega učitelja fizike je leta 1843 vstopil v [[avguštinci|avguštinski]] [[samostan]] v [[Brno|Brnu]] kot [[menih]] in tam po koncu študija na Dunaju začel obsežno serijo poskusov [[križanje (biologija)|križanja]], da bi dokazal Ungerjevo tezo, po kateri so [[sorta|sorte]] ključne pri vprašanju [[speciacija|izvora vrst]]. Zaradi fizikalne izobrazbe se je zavedal pomena natančnega zapisovanja poskusov, pa tudi sicer je bil izredno pedanten človek, ki je pazljivo spremljal mnoge pojave, kot so [[vreme]]nski pogoji, [[Sončeva pega|Sončeve pege]] in druge spremenljivke. Ključno za njegov uspeh je bilo tudi, da je dobro poznal obstoječo literaturo na področju križanja rastlin in je za poskuse izbral posebej primerno rastlinsko vrsto - [[grah]]. Posamezni osebki graha znotraj iste [[populacija (biologija)|populacije]] se razlikujejo po več [[fenotip]]skih lastnostih; danes vemo, da so različne lastnosti posledica razlik v posameznih [[gen]]ih, zaradi česar so principi njihovega dedovanja enostavnejši.