Ulug Beg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Znanost: čiščenje |
čiščenje |
||
Vrstica 75:
Ulug Begov katalog, ki je eno od najbolj izvirnih srednjeveških del, je v Evropi prvi objavil Thomas Hyde v Oxfordu leta 1665 pod naslovom ''Tabulae longitudinis et latitudinis stellarum fixarum ex observatione Ulugbeighi'' (''Preglednice zemljepisnih dolžin in širin stalnih zvezd po Ulug Begovih opazovanjih''). Knjigo je leta 1767 ponatisnil G. Sharpe. Kasneje sta katalog zvezd izdala Francis Baily leta 1843 v XIII. zvezku ''Memoirs of the Royal Astronomical Society'' (''Spomini Kraljeve astronomske družbe'') in leta 1917 Edward Ball Knobel v knjigi ''Ulugh Beg's Catalogue of Stars'' (''Ulug Begov katalog zvezd'').
Določil je tudi [[Nagib vrtilne osi|nagib Zemljine vrtilne osi]] kot 23,
[[Slika:Samarkand observatoire ulugh beg.jpg|thumb|200px|Vhod v nekdanji Ulug-begov observatorij ''Gurganski zidž'']]
Vrstica 81:
===Matematika===
Ulug Begov učenec [[Gijasedin al-Kaši|al Kaši Kašani]] je v ''Traktatu o tetivi in sinusu'' odkril metodo za računanja sinusa 1º s poljubno natančnostjo in ga izračunal na osemnajst decimalnih mest natančno kot 0,017452406437283571 z napako +8•10<sup>-18</sup>. Izračunavanje s tolikšno natančnostjo je bilo težavno in počasno delo. Z njegovo metodo je Ulug Beg okrog leta [[1440]] sestavil preglednice sinusov in tangensov, točnih na najmanj osem [[Šestdesetiški številski sistem|šestdesetiških]] mest.
Preglednice so bile bolj natančne od Ptolemajevih in so v zgodovini računske matematike nedvomno pomenile pomemben dogodek, čeprav dolgo niso bile na široko znane. Ko so jih šele leta [[1665]] prevedli v [[latinščina|latinščino]], so bile Brahejeve meritve že bolj natančne in zato niso vplivale na razvoj astronomije.
===Koledar===
Vrstica 93 ⟶ 95:
Njihova astronomska opazovanja so pripeljala do rešitve nekaterih nalog praktične astronomije in teorije [[gibanje|gibanj]] planetov, čeprav na tem področju dlje od [[Hiparh]]a, [[Ptolemej]]a in [[Nasir at-Tusi|at-Tusija]] niso prišli.
Njegovo delo na tem področju se lahko primerja z delom nemškega astronoma [[Johann Bayer|Bayerja]] (1572-1625) in še posebej z delom danskega astronoma [[Tycho Brahe|de Braheja]] (1546-1601), dobro stoletje pozneje, katerega [[zidni kvadrant]] s premerom 3 m je imel ločljivost že 100" in je botroval [[Keplerjevi zakoni|Keplerjevim zakonom]] za gibanje [[Mars (planet)|Marsa]] in ostalih planetov. [[elipsa|Eliptičnega]] gibanja planetov niti Ulug-beg niti de Brahe nista zaznala. To je uspelo šele [[Johannes Kepler|Keplerju]] leta 1605 praktično, ter [[Isaac Newton|Newtonu]] in [[Edmond Halley|Halleyju]] leta 1684 teoretično.
== Vladanje ==
|