Ulug Beg: Razlika med redakcijama

Določil je tudi [[Nagib vrtilne osi|nagib Zemljine vrtilne osi]] kot 23,52˚52º. Njegov izračun je nekaj sto naslednjih let veljal za najbolj natančnega. Bil je bolj natančen od Kopernikovih in Brahejevih meritev.<ref>Hugh Thurston. ''Early Astronomy''. New York: Springer-Verlag, str. 194, ISBN 0-387-94107-X.</ref>

Njegovo delo na tem področju se lahko primerja z delom nemškega astronoma [[Johann Bayer|Bayerja]] (1572-1625) in še posebej z delom danskega astronoma [[Tycho Brahe|de Braheja]] (1546-1601), dobro stoletje pozneje, katerega [[zidni kvadrant]] s premerom 3 m je imel ločljivost že 100" in je botroval [[Keplerjevi zakoni|Keplerjevim zakonom]] za gibanje [[Mars (planet)|Marsa]] in ostalih planetov. [[elipsa|Eliptičnega]] gibanja planetov niti Ulug-beg niti de Brahe nista zaznala. To je uspelo šele [[Johannes Kepler|Keplerju]] leta 1605 praktično, ter [[Isaac Newton|Newtonu]] in [[Edmond Halley|Halleyju]] leta 1684 teoretično. Ulug-begov učenec [[Gijasedin al-Kaši|al Kaši Kašani]] je v delu ''Traktat o tetivi in sinusu'' našel pot do tako dobrih približkov [[sinus]]a 1 [[stopinja|stopinje]] s poljubno natančnostjo. Sinus 1 stopinje je izračunal na 18 decimalk natančno 0,017452406437283571 z napako <math>+ 8\cdot 10^{-18}</math>. Celo danes je izračunavanje sinusa peš s tolikšno natančnostjo težavno in počasno delo. Le s to njegovo metodo so lahko okoli leta [[1440]] pripravili tudi tako dobre trigonometrične tabele v Ulug-begovem ''Gurganskem zidžu'', v katerih so vrednosti kotnih funkcij natančne na 8 mest v [[šestdesetiški številski sestav|60. sestavu]]. Tabele so bile izboljšava Ptolemejevih tabel in so v zgodovini razvoja računske matematike nedvomno pomemben dogodek, čeprav dolgo niso bile na široko znane. Šele leta [[1665]] so jih prevedli v [[latinščina|latinščino]], vendar so bile de Braheove meritve že natančnejše in tako niso vplivale na razvoj astronomije. Čeprav so objavljali v [[arabščina|arabščini]] in so jih prevajali v [[perzijščina|perzijščino]], pozneje v [[Evropa|Evropi]] niso slišali zanj. Njegova šola je dala poleg prispevkov k astronomiji tudi veliko nadarjenih [[računar]]jev. Tu se je prvič tako na široko v zgodovini začela ukvarjati z [[matematika|matematiko]] skupina učenjakov. V manjši meri so se že prej skupinsko ukvarjali z matematiko in astronomijo v središčih drugod po svetu, na primer v Srednji Aziji v [[Udžain]]u, Bagdadu, [[Misore]]ju, [[Haran]]u, [[Gasna|Gasni]], [[Rai]]ju, [[Gurgan]]u in [[Maraga|Maragi]]. Tako je observatorij v Samarkandu postal prvo [[računsko središče]] sveta in to je njegov najpomembnejši prispevek.