|
| refšt=2-00028
}}
'''Idrijska čipka''' je zvrst klekljane čipke [[čipka]], ki jo že stoletja izdelujejo v [[Idrija|Idriji]], in je pomemben del [[Slovenija|slovenske]] kulturne dediščine. Svoje ime je dobila po mestu Idrija, glavnem in najstarejšem slovenskem čipkarskem središču, kjer že od leta 1876 neprekinjeno deluje tudi znamenita idrijska čipkarska šola.
{{commonscat|Bobbin lace from Slovenia}} ▼
Idrijsko čipko zaznamuje določen repertoar čipkarskih tehnik, ki se je z leti dopolnjeval in plemenitil, zanjo pa so značilni tudi vzorci, poimenovani z ljudskimi imeni kot npr. »srčkovke«, »potonke«, »zibke«,…Najznačilnejša tehnika idrijske čipke je t. i. »ris« - trak, ki se tradicionalno izdeluje s šestimi do osmimi pari klekljev. Ločimo široki ris, ki prevladuje v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] monarhije in ozki ris (imenovan tudi »idrijski« ris), ki se pod italijanskim vplivom razvije v obdobju po prvi svetovni vojni<ref name="Tina Koder">
{{cite web
|url = http://www.idrijalace.org/idrijska-cipka
| title = idrijska čipka
| accessdate = 23.11.2009
| publisher = Tina Koder
}}</ref>.
== Zgodovina ==
=== 17.-20. stoletje ===
Idrijske čipke so bile že od začetka precej grobe in so bile namenjene predvsem srednjemu sloju. Čipkarstvo se je začelo proti koncu [[17. stoletje|17. stoletja]], ko so delavci začeli zgubljati delo v [[Rudnik Idrija|rudniku]]. Idrijske čipke so po svetu postale znane leta [[1875]], ko je [[Franc Lapajne]] ustanovil podjetje in trgovino čipk ter le-te pričel uspešno izvažati po celotni [[Evropa|Evropi]] ter [[Amerika|Ameriki]]. Leta [[1876]] so klekljarice pod vodstvom [[Ivanka Ferjančič|Ivanke Ferjančič]] odprle čipkarsko šolo.
Prodaja čipk je do propada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] zelo uspevala, saj so idrijske klekljarice dobivale veliko priznanj, tudi mednarodnih. Med [[Prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je prodaja zelo upadla. Ko je po vojni Idrijo zasegla [[Italija]], se je morala prilagoditi tudi idrijska čipka. Glavni problem je bil, ker so se morali preusmeriti na popolnoma nova tržišča, saj so prej prodajali predvsem v območje [[Nemčija|Nemčije]], nato pa so morali glavno tržišče iskati v Italiji. Po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je prodaja čipk zaradi propada rudnika zmeraj bolj upadala. Na žalost je bila ukinjena tudi poklicna čipkarska šola v Idriji.
=== Čipke danes ===
Danes se čipke prodajajo predvsem zaradi [[turizem|turizma]], v Idriji se pa vsako poletje odvija Festival idrijske čipke<ref name="Idrija Turizem">{{cite web
| url = http://www.idrija-turizem.si/content/blogcategory/51/225/
| title = Festival idrijske čipke
| accessdate = 4.12.2008
| publisher = Idrija Turizem
}}</ref>. Za čipkanje se zdaj odloči le še zelo malo žensk, klekljajo predvsem mlajša dekleta, ki hodijo v [[Čipkarska šola, Idrija|Čipkarsko šolo]] večinoma zaradi hobija. Kot zanimivost velja omeniti, da kar nekaj potomk Franca Lapajneta poskuša ohraniti družinsko tradicijo ter tradicijo Idrijskih čipk nasploh, npr. Darja Lapajne, Vanda Lapajne,...
V zadnjem času je v čipkarstvu v sodelovanju z [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF Univerze v Ljubljani]]<ref name="Tina Koder objave">
{{cite web
|url = http://www.idrijalace.org/portfolio/objave
| title = Tina Koder objave
| accessdate = 23.11.2009
| publisher = Tina Koder
}}</ref> opaziti napredek v smeri sodobne in [[Avtorska idrijska čipka|avtorske idrijske čipke]].
== Izdelava ==
Klekljarice ustvarjajo čipke s pomočjo papircev (na njih je s svinčnikom narisana oblika čipke), ki jih namestijo na [[bula (čipkarstvo)|bulo]] (valjast predmet, na katerega vstavljajo čipke in je po navadi postavljen v nizko [[košara|košarico]]).
[[Slika:Idrija-klekljarica.jpg|thumb|left|250px|Klekljarica pri delu]]
== Sklici ==
{{opombe}}
== Viri ==
== Zunanje povezave ==
▲{{commonscat|Bobbin lace from Slovenia}}
{{Predloga:Kulturne znamenitosti Slovenije}}
[[Kategorija:Idrija]]
| 