Gioachino Rossini: Razlika med redakcijama

dodanih 6.067 zlogov ,  pred 3 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 149.62.101.15 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Engelbert
m (vrnitev sprememb uporabnika 149.62.101.15 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Engelbert)
 
== Življenje in delo ==
Rossini se je rodil v glasbi naklonjeni družini, njegov oče je bil mestni [[hornist]] in [[trobentač]], sicer pa javni izklicevalec mestne hiše. Mati je bila [[pevec|pevka]] pri popotni skupini. Že kot otrok je z zaslužkom, ki ga je prejel s petjem v cerkvenem [[pevski zbor|zboru]], prispeval v družinski proračun. Najprej je študiral v Lugu in nato v [[Bologna|Bologni]] pri [[opat]]u Mattei. Leta 1806 se je vpisal na ''Liceo musicale'' v Bologni. Star deset let se je učil tudi čembalo. Sicer pa je v Bologni hodil na tečaj kontrapunkta, violončela in klavirja. Leta 1806 so ga sprejeli tudi na ''Accademio filharmonico''.
 
Z osemnajstimi leti je v [[Benetke|Benetkah]] izvedel svojo prvo opero buffo - ''La Cambiale di matrimonio'', ki je občinstvu takoj ugajala. V naslednjih petih letih je napisal šestnajst oper. Pri dvajsetih je z [[opera|opero]] ''Pietra del paragone'' osvojil [[Milano|milansko]] [[La Scala|Scalo]], pri enaindvajsetih letih pa je z opero ''Tancredi'' v [[Teatro La Fenice|Teatru Fenice]] izzval prvi rossinijevski ''[[delirij]]''. Njegovo slavno operno delo “[[Seviljski brivec]]” je prišlo na odrske deske gledališča Argentino v [[Rim]]u. Znana anekdota, da je operno [[partitura|partituro]] napisal v kratkem času trinajstih dni, je povsem verjetna, saj je znano, da je pogosto napisal tri do štiri opere letno. Do konca leta 1822 je deloval kot hišni skladatelj impresarija in lastnika igralnice [[Domenico Barbaia|Barbaie]] v [[Neapelj|Neaplju]], smel pa je delati tudi za druge impresarije. Tam je spoznal pevko [[Isabella Colbran|Isabelo Colbran]], za katero je napisal nekaj opernih vlog. Z njo se je leta 1822 tudi poročil in odpotoval na gostovanje v London.
 
Deloval je še v Parizu, kjer je vodil ''Théatre Italien'' in od [[Bourboni|bourbonskega]] [[kralj]]a Charlesa X. prejel [[sinekura|sinekuro]] inšpektorja petja. V letih, ko je živel v Parizu, je napisal serijo oper, imenovanih ''dramma serio'', v katerih je iskal dramske resnice. S temi deli se je končal svet ''[[Belcanto|belcanta]]''. Vrhunec njegovega ustvarjanja je bila [[velika opera]] v [[francoščina|francoskem]] jeziku “[[Vilijem Tell]]”, uprizorjena 1829. To je njegova zadnja opera. Star sedemintrideset let se je tedaj odločil, da se povsem odpove pisanju oper. Po uspehu Viljema Tella je odpotoval v Bologno, kjer je režiral svoje opere v ''Teatro comunale''. Zaradi gmotnih interesov v času francoske revolucije se je vrnil v Pariz. Ludvik-Filip mu je ukinil rento in Rossini se je tožil celih pet let. Med tem ga je podpiral seviljski bankir Alexandre Aguado, ki ga je leta 1832 povabil v Madrid. Tam so ga sprejeli na dvoru, bogat prelat don Manuel Varela pa je naročil ''Stabat mater''.
 
Med zdravljenjem v Aix-les-bains je leta 1832 spoznal [[Olympe Pélissier]], s katero je živel po ločitvi od Isabelle Colbran. Po smrti prve žene se je z njo leta 1845 tudi poročil. Postal je borzijanec in živel od trgovskih špekulacij. Nekaj let je preživel v Milanu, kjer so ga obiskovali različni tedaj znani umetniki. Leta 1840 je, kljub krizam [[Depresija|depresije]], prevzel vodenje bolonjskega ''Licea Musicale''. Po nekaj letih je odšel za sedem let v Firence, leta 1855 pa ponovno v Pariz. Tudi tukaj je v svojem salonu sprejemal znane umetnike, ministre, vladarje in finančnike. Gledališča sploh ni več obiskoval, večinoma je bil doma in prirejal vsako soboto družabne večere s koncertom in imenitno večerjo. V tem času je napisal ''Malo slavnostno mašo'', imenovano tudi »prva salonska maša«. Bila je zelo izvirna z zvočnimi efekti in zelo moderna, saj je združevala ravnovesje med pobožnostjo in modernostjo.
 
Zadnja leta je bil bolehen, silno nervozen in vraževeren. Bal se je smrti, petka in številke 13. Leta 1868 se je skladateljevo zdravje poslabšalo, 13. novembra 1868 je umrl v svoji hiši v Passyju v Parizu.
 
=== Kuharsko mojstrstvo ===
[[Slika:Tournedos Rossini.jpg|thumb|150px|Rossinijevi turnedoji]]
Ko je živel v Parizu od leta [[1855]] do smrti, je k sebi je vabil elito tedanjih umetnikov in jim stregel kot mojstrski [[kuhar]] s kreacijami svoje izvrstne kuhinje. Je avtor več kot ''1000'' kuharskih receptov, njegova najbolj znana jed se danes imenuje ''tournedos Rossini'' (Rossinijevi turnedoji).
 
== Opere (izbor) ==
{|
|- valign="top"
| width="320px" |
* [[Ženitna menica (opera)|Ženitna menica]] ([[1810]])
* Demeter in Polibio ([[1806]])
* Čiro v Babiloniji (1812)
* Priložnost dela tatu (1812)
* Gospod Bruschino ([[1813]])
* Tankred (''Tancredi'') (1813)
* [[Italijanka v Alžiru]] (''L'Italiana in Algeri'') (1813)
* Turek v Italiji ([[1814]])
* Elizabeta, angleška kraljica ([[1815]])
* Torvaldo in Dorliska (1815)
* [[Seviljski brivec]] (''Il Barbiere di Seviglia'') ([[1816]])
* Otello (1816)
* [[Pepelka (opera)|Pepelka]] ([[1817]])
* Armida (1817)
* Tatinska sraka (1817)
* Adelaide di Borgogna (1818)
| width="320px" |
* Ricciardo in Zoraida (1818)
* Mojzes v Egiptu ([[1818]])
* Bianca in Faliero (1819)
* Eduardo in Cristina ([[1819]])
* Gospa z jezera (1819)
* Ermione (1819)
* Maometto II (1820)
* Matilde di Shabran ([[1821]])
* Zelmira ([[1822]])
* Semiramide ([[1823]])
* Potovanje v Reims ([[1825]])
* Obleganje Korinta ([[1826]])
* Adina ali Bagdadski kalif (1826)
* Grof Ory ([[1828]])
* [[Viljem Tell (opera)|Viljem Tell]] ([[1829]])
|}
 
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author= |year=1995 |title=Veliki skladatelji |publisher=DZS |isbn=86-341-1454-6 |cobiss=49234688 |pages=}}
 
== Glej tudi ==
* [[:en:List of operas by Rossini|Seznam oper]]
* [[:en:List of compositions by Gioachino Rossini|Seznam skladb]]
* [[seznam italijanskih skladateljev]]
* [[seznam italijanskih kuharskih mojstrov]]
* [[seznam klasicističnih skladateljev]]
* [[seznam romantičnih skladateljev]]
 
== Sklici ==
{{sklici|1}}
 
== Zunanje povezave ==
* [http://www.rossinioperafestival.it/ Rossinijev festival, Pesaro, Italija]
* [http://www.fondazionerossini.com/rossini/ Fundacija Rossini]
 
{{Kategorija v Zbirki|Gioachino Rossini}}
{{Normativna kontrola}}
 
{{DEFAULTSORT:Rossini, Gioacchino Antonio}}