Težni pospešek: Razlika med redakcijama

'''Téžni pospéšek''', '''pospéšek pròstega páda''' ali '''gravitácijski pospéšek''' (oznaka '''''[[g]]''''') je [[pospešek]], s katerim na [[Zemlja (planet)|Zemljinem]] [[zemeljsko površje|površju]] [[telo (fizika)|telesa]] zaradi vpliva [[težnost]]i [[prosti pad|prosto padajo]]. Zaradi [[vrtenje|vrtenja]] Zemlje je težni pospešek na [[Zemeljski pol|polih]] večji kot na [[ekvator]]ju, poleg tega pa je odvisen še od [[sploščeni sferoid|sploščenosti]] Zemlje, [[nadmorska višina|nadmorske višine]] in sestave [[Zemeljska skorja (geologija)|Zemeljskezemeljske skorje]].

Iz [[splošni gravitacijski zakon|splošnega gravitacijskega zakona]] vidimose vidi, da je težni pospešek zmnožek [[gravitacijska konstanta|gravitacijske konstante]] in [[masa|mase]] Zemlje, deljen s kvadratom [[Zemljin polmer|polmera Zemlje]].

Težni pospešek se spreminja s krajem. Najpomembnejša je odvisnost od [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Pri tem sta pomembna dva pojava. Prvič, zaradi vrtenja Zemlje je vsak [[opazovalni sistem]], vezan na Zemljino površje, neinercialen. Opazovalec v takem sistemu čuti [[sistemska sila|sistemsko silo]], v tem primeru je to [[centrifugalna sila]], ki je usmerjena nasprotno od sile težnosti. Težni pospešek je zato na ekvatorju, kjer se vrtenje Zemlje najbolj pozna, približno 9,789 m/s², na polih, kjer se ne pozna, pa 9,823 m/s². Drugi razlog je [[sploščenost Zemlje]] – zaradi vrtenja je Zemlja na polih sploščena, zato je polmer na polih za 43 [[kilometer|km]] manjši od tistega na ekvatorju. Ker smoje na ekvatorju dljerazdalja od središča Zemlje večja, sila teže pa pada s kvadratom razdalje, pomeni, da je tudi zaradi sploščenosti Zemlje težni pospešek na ekvatorju manjši kot na polih. Vsi vplivi skupaj nanesejo razliko 0,052 m/s², kar pomeni, da se [[teža]] telesa med dvema točkama na [[zemeljsko površje|Zemljini površini]] spreminja za približno 0,5 %.