Živali: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: ponavljanje znakov vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.122.16 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot |
||
Vrstica 19:
'''Živáli''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Animalia''') so eno izmed petih [[kraljestvo (biologija)|kraljestev]] [[živo bitje|živih bitij]]. Čeprav so nastale kot zadnje od kraljestev, so zdaj prevladujoča oblika življenja na [[Zemlja|Zemlji]]. Uspešne so predvsem zaradi možnosti hitrega prilagajanja spremenjenim razmeram v svojem okolju in sposobnosti premikanja. V [[biologija|biološkem]] smislu sodi med živali tudi [[človek]].
[[znanost|Znanstveno]] jih preučuje [[zoologija]], ki se nadalje deli v več ožjih [[znanstvena disciplina|znanstvenih disciplin]]. Predpono zoo- (iz [[stara grščina|grškega]] zōion - ''živo bitje''<ref>[http://www.thefreedictionary.com/zoo- zoo- definition]. Free Online Dictionary. Pridobljeno 4.12.2008.{{ikona en}}</ref>) uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z živalmi. Skupnosti vseh živali na določenem območju v
== Značilnosti ==
Vse živali imajo evkariontske cesgsfdddddddddddh hh rfgh fail FAIL lice, ki so obdane z značilnim [[zunajcelični matriks|zunajceličnim matriksom]], ki ga sestavljajo [[kolagen]] in [[elastin]] ter [[glikoprotein]]i.<ref>{{cite book |last1=Alberts |first1=Bruce |last2=Johnson |first2=Alexander |last3=Lewis |first3=Julian |last4=Raff |first4=Martin |last5=Roberts |first5=Keith |last6=Walter |first6=Peter |title=Molecular Biology of the Cell |edition=4th |year=2002 |publisher=Garland Science |location=New York |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK26810/}}</ref> Ta se lahko kalcificira v strukture, kot so to [[Zunanji skelet|hišice mehkužcev]], [[kost]]i in iglice.<ref>{{cite book|last=Sangwal|first=Keshra|title=Additives and crystallization processes: from fundamentals to applications|year=2007|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-06153-4|page=212}}</ref> Pri razvoju tvori razmeroma prožno ogrodje,<ref>{{cite book|last=Becker|first=Wayne M.|title=The world of the cell|year=1991|publisher=Benjamin/Cummings|isbn=978-0-8053-0870-9}}</ref> kjer se lahko celice gibajo in reorganizirajo ter tvorijo zapletene strukture. Nasprotno se v drugih mnogoceličnih organizmih, kot so rastline in glive, celice držijo na mestu s pomočjo celičnih sten in na ta način lahko pospešeno rastejo.<ref name="scienceperspectives10" /> Edinstveni za živalske celice so naslednji tipi [[medcelični stik|medceličnih stikov]]: [[tesni stik]]i, [[presledkovni stik]]i in [[dezmosom]]i.<ref>{{cite book|last=Magloire|first=Kim|title=Cracking the AP Biology Exam, 2004–2005 Edition|year=2004|publisher=The Princeton Review|isbn=978-0-375-76393-9|page=45}}</ref>▼
Živali so [[evkarionti]], z izjemo skupine [[Myxozoa]] [[Mnogoceličar|mnogocelični]] organizmi, kar jih loči od [[bakterije|bakterij]] in večine [[protisti|protistov]]. So [[heterotrof]]i, po čemer se razlikujejo od [[rastline|rastlin]] in [[alge|alg]]. Z načinom prehranjevanja je povezana sposobnost premikanja, ki jo imajo skoraj vse živali v vsaj enem stadiju življenjskega kroga, in natančnejša telesna zgradba (posebej [[prebavni sistem|prebavnega sistema]]).
[[Razmnoževanje|Razmnožujejo]] se večinoma [[spolno razmnoževanje|spolno]], odrasle živali so [[ploidija|diploidne]] ali [[poliploidija|poliploidne]]. Nekatere pa se lahko razmnožujejo tudi [[nespolno razmnoževanje|nespolno]] s [[partenogeneza|partenogenezo]].
[[Slika:Animal cell structure en.svg|thumb|left|280px|Živalska celica kot tipičen predstavnik evkariontske celice s [[celična membrana|celično membrano]] (brez [[celična stena|stene]]), [[citosol]]om, [[celični skelet|celičnim skeletom]], [[organel]]i in [[celično jedro|jedrom]]]]
===Zgradba===
Z nekaterimi izjemami, med katerimi so najočitnejše [[spužve]] in [[plakozoji]], je živalsko telo diferencirano v [[tkivo|tkiva]]. Ti vključujejo [[mišica|mišice]], ki so se sposobne krčiti in nadzorovati gibanje, ter [[živčno tkivo|živčna tkiva]], ki omogočajo pošiljanje in obdelavo signalov. Običajno imajo tudi notranjo [[Prebava|prebavno]] votlino z eno ali dvema odprtinama.<ref name=scienceperspectives10>{{cite book|title=Science Perspectives 10|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}</ref>
▲Vse živali imajo evkariontske
===Razmnoževanje in razvoj===
Skoraj vse živali se [[spolno razmnoževanje|razmnožujejo spolno]].<ref>{{cite book|last=Knobil|first=Ernst|title=Encyclopedia of reproduction, Volume 1|year=1998|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-227020-8|page=315}}</ref>
Pri spolnem razmnoževanju nastopata dve vrsti spolnih celic ([[gameta|gamet]]): moške ([[spermij]]i) in ženske (jajčeca). Živali so navadno enospolne, nekatere nižje skupine imajo tako [[testis]]e kot [[jajčnik]]e, imenujemo jih obojespolniki ali hermafroditi.
Nekatere živali se lahko [[nespolno razmnoževanje|razmnožujejo nespolno]].<ref>{{cite book |last1=Adiyodi |first1=K. G.|last2=Hughes |first2=Roger N. |last3=Adiyodi |first3=Rita G. |title=Reproductive Biology of Invertebrates, Progress in Asexual Reproduction, Volume 11 |year=2002 |publisher=Wiley |page=116}}</ref> To se lahko zgodi pri [[partenogeneza|partenogenezi]], kjer se iz neoplojenega jajčeca razvijejo mladi osebki, pri brstenju ([[spužve]]) ali pri fragmentaciji kjer se telo razdeli na fragmente in se vsak del lahko razvije v nov organizem.<ref>{{cite book |last=Kaplan |title=GRE exam subject test |year=2008 |publisher=Kaplan Publishing |isbn=978-1-4195-5218-2 |page=233}}</ref>
===Hrana in viri energije===
Vse živali so [[heterotrof]]i, kar pomeni, da se neposredno ali posredno prehranjujejo s snovmi nastalimi v drugih organizmih.<ref>{{cite book|last=Rastogi|first=V. B.|title=Modern Biology|year=1997|publisher=Pitambar Publishing|isbn=978-81-209-0496-5|page=3}}</ref> Pogosto se naprej delijo na skupine, kot so [[zveri]], [[herbivor]]i, [[omnivor]]i in [[parazit]]i.<ref>{{cite book|last=Levy|first=Charles K.|title=Elements of Biology|year=1973|publisher=Appleton-Century-Crofts|isbn=978-0-390-55627-1|page=108}}</ref>
[[Plenilstvo]] je [[biološka interakcija]], kjer se plenilec (heterotrof, ki lovi) hrani s svojim plenom (organizem, ki je napaden).<ref name="Ecology">Begon, M., Townsend, C., Harper, J. (1996). ''[[Ecology: Individuals, populations and communities]]'' (Third edition). Blackwell Science, London. ISBN 0-86542-845-X, ISBN 0-632-03801-2, ISBN 0-632-04393-8.</ref> Plenilec lahko ubije svoj plen zaradi hranjenja ali zaradi drugih vzrokov, vendar je posledica vedno smrt plena.<ref>[http://www.britannica.com/search?query=predation predation]. Britannica.com. Retrieved on 2011-11-23.</ref> Drugi glavni način konzumiranja hrane imajo
Večina živali posredno uporablja energijo sonca, s tem da jedo rastline ali živali, ki jedo rastline. Večina rastlin uporablja svetlobo za pretvorbo [[anorganska spojina|anorganskih snovi]] v [[ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]], [[maščoba|maščobe]], [[protein]]e in druge biomolekule. Začenši z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] (CO<sub>2</sub>) in vodo (H<sub>2</sub>O) fotosinteza pretvori energijo sončne svetlobe v kemično energijo v obliki enostavnih sladkorjev (npr. [[glukoza]]) s sproščanjem molekularnega [[kisik]]a. Ti sladkorji se nato uporabijo kot gradniki za rast rastlin, vključno s proizvodnjo drugih biomolekul.<ref name=scienceperspectives10>{{cite book|title=Science Perspectives 10|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}</ref> Ko žival poje rastlino (ali poje druge živali, ki so pojedle rastline), reducirane ogljikove spojine v hrani postanejo vir energijskih in gradbenih materialov za živali.<ref>{{cite book|title=Understanding Science: Upper Primary |last=Clutterbuck |first=Peter |page=9 |year=2000 |publisher=Blake Education |isbn=978-1-86509-170-9}}</ref>
Živali, ki živijo na oceanskem dnu v bližini [[hidrotermalni vrelec|hidrotermalnih vrelcev]], niso odvisne od energije sončne svetlobe. Osnovo [[prehranjevalna veriga|prehranjevalne verige]] namesto tega tvorijo [[kemosinteza|kemosintetske]] [[arheje]] in bakterije.<ref>{{cite book |last1=Castro |first1=Peter |last2=Huber |first2=Michael E. |title=Marine Biology |publisher=McGraw-Hill |year=2007 |edition=7. |page=376 |isbn=978-0-07-722124-9}}</ref>
▲[[Plenilstvo]] je [[biološka interakcija]], kjer se plenilec (heterotrof, ki lovi) hrani s svojim plenom (organizem, ki je napaden).<ref name="Ecology">Begon, M., Townsend, C., Harper, J. (1996). ''[[Ecology: Individuals, populations and communities]]'' (Third edition). Blackwell Science, London. ISBN 0-86542-845-X, ISBN 0-632-03801-2, ISBN 0-632-04393-8.</ref> Plenilec lahko ubije svoj plen zaradi hranjenja ali zaradi drugih vzrokov, vendar je posledica vedno smrt plena.<ref>[http://www.britannica.com/search?query=predation predation]. Britannica.com. Retrieved on 2011-11-23.</ref> Drugi glavni način konzumiranja hrane imajo ne ali živali, ki jedo rastline. Večina rastlin uporablja svetlobo za pretvorbo [[anorganska spojina|anorganskih snovi]] v [[ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]], [[maščoba|maščobe]], [[protein]]e in druge biomolekule. Začenši z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] (CO<sub>2</sub>) in vodo (H<sub>2</sub>O) fotosinteza pretvori energijo sončne svetlobe v kemično energijo v obliki enostavnih sladkorjev (npr. [[glukoza]]) s sproščanjem molekularnega [[kisik]]a. Ti sladkorji se nato uporabijo kot gradniki za rast rastlin, vključno s proizvodnjo drugih biomolekul.<ref name="scienceperspectives10">{{cite book|title=Science Perspectives 10|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}</ref> Ko žival poje rastlino (ali poje druge živali, ki so pojedle rastline), reducirane ogljikove spojine v hrani postanejo vir energijskih in
== Evolucija ==
| |||