Odpre glavni meni

Spremembe

No change in size, pred 2 letoma
m
rvv
[[Slika:Wineyard autumn1.jpg|thumb|200px|Vinograd v jeseni]]
== ubite se ==
 
'''Vinograd''' je [[nasad]] [[vinska trta|vinske trte]]. V njem se prideluje [[grozdje]] za predelavo v [[vino]], [[rozine]] ali pa se v njem prideluje namizno grozdje. Ob vinogradu pogosto stoji [[hram]] ali [[zidanica]], zanj pa je značilen tudi [[klopotec]].
 
== Zgodovina vinogradništva ==
 
Kultura vzgajanja vinske trte je stara okoli 9000 let in se je začela na [[Bližnji vzhod|bližjem vzhodu]]. Od tam se je razširila v [[Sredozemlje|sredozemski]] prostor, v [[antična Grčija|antično Grčijo]], [[Rimski imperij]], od tam pa tudi na naše področje.
 
Pri nas se začne resnejši pristop k vinogradništvu v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], ko se na našem področju začnejo pojavljati prva večja posestva in tudi prve [[šola|šole]] kletarjenja. Razvoj vinogradništva je za kratek čas prekinil pojav [[trtna uš|trtne uši]], ki je v istem času opustošila vinograde v Sloveniji. To je vodilo v popolno obnovo vseh vinogradov in s tem tudi začetek sortnega pridelovanja grozdja in vzgojo novih vrst trt.
 
Zavetniki vinogradnikov so [[sveti Urban]], [[sveti Urh]] in [[sveti Martin]].
 
== Primerna vinogradniška zemlja ==
 
Po navadi se za kraj, kjer bo stal vinograd izberejo [[prisojnost|prisojne]] lege, zemlja za vinsko trto pa je različna, odvisna od sorte, ki jo želimo pridelovati. Po navadi se vinogradi zasajeni na strmih pobočjih, z bolj revno zemljo, ki niso primerna za drugačno obliko [[kmetovanje|kmetovanja]]. Trte uspevajo na različnih tipih zemlje, med katerimi so naslednje prevladujoče:
 
* [[jerina]] je zvrst zemlje, katera je pomešana s kamenčki, na zemlji, ki jo je nanesel potok
* [[jelovna zemlja]]
* čista zemlja z dolin
* [[laporna zemlja]] oziroma ponekod tudi bela zemlja.
 
Sicer najbolj primerna zemlja za rast trte je [[opočna ilovica]], prav tako potočna zemlja, saj slednja vsebuje tudi nekaj pomešanega kamenja, kar se odraža pri njeni odpornosti proti suši. Pogostokrat so že v preteklosti obolelim trtam, v zemljo v katero so zasajene, dodajali pepel ter saje. Trta je drugače najbolj rodovitna v 4. letu starosti.
 
== Obdelava vinogradov ==
 
Poleg zasajanja [[ameriška podlaga|ameriških podlag]] in [[Cepljenje (botanika)|cepljenja]], so se kmetje ob obnovi vinogradov naučili še marsikaj. Skratka, naučili so se naprednejših metod (na vseh področjih [[vinogradništvo|vinogradništva]]). Spremenil se je sam proces obdelave, vinogradi so tedaj najprej morali biti prekopani, opleti, žveplani, [[škropljenje|škropljeni]], vezani, rezani... Na obrezovanje [[brajda|brajd]] niso bili tako pozorni, saj so velikokrat pustili, da se trta plete po ''klenu''. Obnova vinogradov pa v [[Istra|Istri]] ni potekala istočasno oziroma kvalitete vinogradov so se iz kraja v kraj močno spreminjale. Potujoči učitelji so privajali kmete na cepljenje domačih trt na nove ameriške podlage. Nekateri [[vinogradnik]]i so celo obiskovali skupinske tečaje za pridobivanje novih informacij o načinih delovanja z vinogradi. Tako so se razširili posamezni načini cepljenja:
 
* ''V zeleno'' so se naučili cepiti le v [[Trst]]u, ta način se je kasneje razširil v [[Osp]]u.
* Bolj pogost način cepljenja, kjer se cepi v razkol je imenovan ''n' španko''.
* Pri kmetih je bilo najbolj razširjeno cepljenje na ''pisk'', pri katerem sta debli rezani v poševno prisekana valja.
 
Izposojanja [[orodje|orodja]] ni bilo več veliko, saj so skromna orodja zamenjala razširjena poljedelska orodja. V uporabi so bila predvsem poljedelska orodja za okopavanje kot [[stren]], [[motika]], [[sapan]] ter [[magaja]].
 
== ubiteGlej setudi ==
 
* [[Vino]]