Mrliški zbor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Ocena |
|||
Vrstica 26:
#Poudarjanje nekega koncilskega odloka v nasprotju z učenjem ali prakso rimskih papežev in Rimske Cerkve pa pomeni tudi zagovarjanje [[herezija|heretičnega]] mnenja, ki mu pravimo [[konciliarizem]] in ki zagovarja oblast koncila nad papežem. V primeru mrliškega zbora so se v to past ujeli tudi nekateri papeži.
#Sam Formoz na tem montiranem procesu nikakor ni bil obtožen učenja herezije, ki bi nasprotovala katoliškemu nauku, kar bi edino moglo biti zadosten očitek za obsodbo in za neveljavnost posvečenj; zato je bila obsodba ne le sramotna in protipravna, ampak tudi smešna, krivična in nična; še zlasti zato, ker je šlo za sojenje mrliču, ki se ne more braniti.
#Glede neveljavnosti teh posvečenj se Döllinger, De Rosa, in Hunt motijo misleč, da so skozi celo cerkveno zgodovino uporabljali enake izraze z enakim pomenom. Prav teologija zakramentov, tudi [[sveto mašniško posvečenje|mašniškega in škofovskega posvečenja]], je doživela skozi stoletja velik razvoj. "Zgodnja Cerkev gotovo ni pazljivo razlikovala, kakor so to nespremenljivo delali poznejši zahodni kanonisti, med zakramentalno veljavnostjo
#Niti obsodba Štefana VI. zoper Formoza niti popravek te sodbe Janeza IX., ali njena ponovna uveljavitev pri Sergiju III. – posebej ali skupaj – ne nasprotujejo papeški nezmotljivosti, ki se nanaša le na vero in nravnost; medtem gre tukaj za spremenljivi disciplinski predpis. Ta primer dokazuje, da so tudi papeži podvrženi človeškim slabostim kot je nevoščljivost, zloraba moči ali maščevalnost, kot vsi drugi ljudje – in jih lahko uporabijo zoper svoje sovražnike. To pa seveda ne pomeni nikakršne težave za papeško nezmotljivost, ki ne vključuje papeške negrešljivosti. K nauku, ki ga morajo verniki sprejemati za versko resnico, spadajo pravzaprav vse dogme, ki se nanašajo na verski in moralni nauk, in jih cerkveno učiteljstvo kot take predlaga prek koncilov, veroizpovedi ali rednega papeškega učenja. Medtem pa je uradno in izrecno učenje »ex cathedra« v praksi izredno redko in prava izjema v primeri z rednim učiteljstvom Cerkve, ki ga papeži izvajajo vsakodnevno, koncili pa ob svojem zasedanju.
# [[Mrliški zbor]] <ref>''Mrliški zbor'' ({{lang-en|The Cadaver Synod}}; {{lang-it|concilio del cadavere}}; {{lang-la|synodus horrenda}}) je bilo rimsko zborovanje škofov, na katerem so obsodili že zdavnaj mrtvega papeža, tj. njegovo navzoče razpadajoče truplo</ref> je razveljavil decembra 897 [[papež Teodor II.]]; pozneje je razglasil za nične odloke zbora [[papež Janez IX.]] in je ukazal vse tozadevne listine uničiti; obenem je za v prihodnje prepovedal podobne tožbe. Oblačenje papeža ali kakega drugega visokega dostojanstvenika v meniško kuto je pomenilo njegovo odstavitev.
#Kljub tej prepovedi je [[papež Sergij III.]], ki je bil sosodnik na sinodi in zaveznik Štefana VI., še enkrat potrdil Formozovo obsodbo. 904 so Formoza znova izkopali, ponovno sodili in ga našli krivega. Tokrat so Formozovo truplo obglavili in nato vrgli v Tibero. Cerkev je prepovedala v prihodnje sodni pregon mrličev. <ref>{{cite web|url=hhttps://owlcation.com/humanities/The-Cadaver-SynodWhen-a-Dead-Pope-was-Put-on-Trial|title= The Cadaver Synod: When a Dead Pope Was Put on Trial|publisher=Dean Traylor|date=22. februar 2017|accessdate=23. februar 2017}}</ref>
| |||