Jeruzalemsko kraljestvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Duxborut (pogovor | prispevki)
Vrstica 63:
Godfrej je leta [[1100]] zaradi bolezni umrl. Za naslednika so izvolili njegovega brata [[Baldvin I. Jeruzalemski|Baldvina Boulonjskega]], čeprav je izvolitvi nasprotoval Dagobert, ki je medtem postal latinski patriarh. Baldvin je zagovarjal posvetno monarhijo po zahodnoevropskem zgledu in se kar sam okronal za kralja Jeruzalema, ker ga Daimbert ni hotel kronati. Ceremonija je zaradi tega potekala v [[Betlehem]]u in ne v [[Jeruzalem]]u.
 
Baldvin je kraljestvo še bolj razširil: zavzel je pristaniško mesto [[Akko]] ([[1104]]), [[Bejrut]] ([[1110]]) in [[Sidon]] ([[1111]]) in svojo suverenost razširil na [[križarske države]] na severu: [[Grofija Edesa|Grofijo Edeso]], ki jo je sam ustanovil, [[Kneževina Antiohija|Kneževino Antiohijo]], po osvojitvi Tripolija leta [[1109]] pa še na [[Grofija Tripoli|Grofijo Tripoli]]. Uspešno se je upiral vdorom [[Fatimidi|Fatimidov]] iz [[Egipt]]a ter [[atabeg]]ov iz [[Damask]]a in [[Mosul]]a na severozahodu. Po manjšem križarskem pohodu leta [[1101]] se je število latinskih prebivalcev kraljestva povečalo, vedno večjo vlogo pa so igrale tudi italijanske mestne države [[Benetke]], [[Pisa]] in [[Genova]]. Njihova ladjevja so sodelovala pri osvajanju pristanišč, v zameno pa so dobile trgovske olajšave. V Jeruzalemu so se ponovno začeli naseljevati [[Franki]], po vojnem pohodu preko reke [[Jordan]] leta [[1115]] pa tudi prvotni kristjani. Kraljestvo nikoli ni prebolelo svoje geografske izolacije od [[Evropa|Evrope]] niti ni pomaknilo svojih meja proti vzhodu, da bi se laže branilo. Kraljestvo je bilo ves čas svojega obstoja omejeno na ozek pas ozemlja med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] in reko Jordan. Ozemlja izven teh meja so bila stalen predmet vojaških pohodov in spopadov.
 
Baldvin je ob svojem prihodu v Jeruzalem poročen z [[Armenci|Armenko]] Ardo. Kmalu je ugotovil, da v Jeruzalemu ne potrebuje armenske podpore, ki jo je še kako potreboval v Edesi, zato se je leta [[1113]] bigamno poročil z [[Adelaida del Vasto|Adelaido del Vasto]], [[regent]]ko [[Sicilija|Sicilije]]. Leta [[1117]] so ga prepričali, da se je ločil. [[Rogerij II.|Rogerij II. Sicilski]], Adelaidin sin iz prvega zakona, Jeruzalemu tega nikoli ni odpustil in mu je zato več desetletij odrekal prepotrebno podporo svojega ladjevja.