Solinarji pri svojem delu še vedno uporabljajo stara tradicionalna znanja in orodja. Preden se začne sezona za pridelave [[sol|soli]], imajo solinarji veliko dela s pripravo in ureditvijo kristalizacijskih bazenov, ki jih morajo urediti in očistiti. Solinarji v kristalizacijskih bazenih gojijo ''petolo''. To je plast [[sediment|biosediment]]a, nekaj mm debela plast [[alge|alg]], [[sadra|sadre]] in [[mineral]]ov, ki s svojo sluzasto plastjo kot biološki [[filter]] preprečuje prehajanje neželenih [[ion]]ov iz morskega blata v kristale soli. Postopek pridelave soli na petoli so v slovenske krajeIstro prinesli solinarji izz [[Pag]]a, v 14. stoletju. Danes je tak postopek redkost, uporablja se le še v Sečoveljskih in [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]], podobnega so uporabljali v nekaterih [[Španija|španskih]] solinah, vendar so ga opustili. Delo v solinah se začne že v začetku marca, ko solinarji obnovijo podlago za ''petolo'', saj jo pozimi poškodujejo neprimerni [[vreme|vremenski]] vplivi. Počistiti morajo tudi ''kanalete'', to je kanalčke okoli izparilnih bazenčkov, v katerih se nabira umazanija in slaba voda. Podlago morajo obnoviti tudi na solnih poteh, da ne bi [[veter]] odnesel [[smet|smeti]] in prahu na solna polja. Ko so vsa vzdrževalna dela opravljena, solinarji napolnijo veliki zbiralni bazen ''vaško'', v katerem imajo »shranjeno« [[voda|vodo]], pripravljeno za kristalizacijo. To vodo postopoma spuščajo v kristalizacijske bazene po sistemu temu namenjenih kanalov.
Včasih je na solnih poljih delalo več kot 60 solinarjev, ki so tu živeli s svojimi družinami. Zadnjih 10 let je solinarjev vedno manj, vedno manjše je tudi zanimanje za to delo.
