Meter: Razlika med redakcijama

Pred uvedbo metričnega sistema so bile mere v pristojnosti oblastnikov, ki so zaradi tega obremenjevali trgovce s spremenljivimi standardi. Po razpadu večjih držav so bili lahko standardi določeni glede na mesto ali trg, isti standardi pa so bili tako izkoriščeni za nadaljnje davčenje.<ref name="Larousse"/><ref name="Nelson">{{cite journal|first=Robert A.|last=Nelson|title=Foundations of the international system of units (SI)|journal=[[The Physics Teacher]]|date=December 1981|pages=596–613|url=http://www.physics.umd.edu/deptinfo/facilities/lecdem/services/refs/refsa/Nelson-FoundationsSI.pdf}}</ref> Vedno večji obseg mednarodne trgovine pa je zahteval vedno bolj univerzalne mere, ki bi poenostavile komunikacijo, pa tudi denarno menjavo, saj bi se povečala varnost izmenjave. Mnogi so tako predlagali enotno mero,<ref>{{cite book|firstname=John|last=Wilkins|authorlink=JohnWilk1 Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, And a Philosophical Language|location=London, UK|publisher=Gillibrand|year=1668|url=http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationLong.pdf}}</ref> ''{{lang|it|metro cattolico}},''<ref>{{citationsktxt|title=Misura UniversaleBurattini|year=1675}}.</ref> želja pa je bila tudi napravitinarediti mero, ki bi bila v vseh okoljih in v vseh primerih primerljiva in tako omogočila, da pri izmeri ne bi prišlo do sporov. Teoretično so prišli do nekaterih spoznanj in rešitev, a enotne mere za razdaljo niso uvedli vse do Francoske revolucije, ko so zaradi politične oportunosti [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Talleyranda]] lahko odprli temo pred ustanovno skupščino leta 1790,<ref name="Larousse"/>a predlog ni bil dokončno sprejet, velja pa za prvi resni korak k spremembi standarda dolžine v meter. V nekaterih državah še vedno uporabljajo imperialne mere, ki že tedaj niso bile enotne glede na državo in so medkulturna odstopanja del tradicije. Imperialne mere ostajajo vseeno žive tudi v praktični rabi v nekaterih dejavnostih.

Do francoske revolucije 1789 ni bilo praktičnega napredka za ustanovitev »univerzalne mere«. [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Talleyrand]] je leta 1790 pred ustanovno skupščino ponovno predlagal zamisel s sekundnim nihalom, da bi bila meritev definirana na [[geografska širina|geografski širini]] 45° severno, ki v Franciji poteka severno od [[Bordeaux|Bordeauxa]] in južno od [[Grenoble|Grenobla]]. Navkljub podpori skupščine in Združenega kraljestva, ter novoustanovljenih neodvisnih ZDA njegov predlog ni bil sprejet.<ref name="Larousse"/><ref group="Op.">Zamisel s [[sekundno nihalo|sekundnim nihalom]] za definicijo dolžinskega standarda ni povsem zamrla. Takšen standard so uporabili pri definiciji [[jard]]a v ZDA med letoma 1843 in 1878.</ref>

Konec 18. stoletja so ugotovili, da je [[težnost|sila težnosti]] odvisna od [[lega|lege]] na zemeljski obli, saj Zemlja ni pravilna [[krogla]], zato bi bilo poskus težko [[ponovljivost|ponoviti]]. Da bi omogočili neodvisno določanje magnitude metra, so se člani komisije [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] (''Académie des sciences'') leta 1791 namesto tega odločili, da meter definirajo kot eno desetmilijoninko dolžine [[krožni lok|krožnega loka]] na [[zemeljsko površje|površini]] [[Zemlja|Zemlje]] med njenim [[zemeljski pol|polom]] in ekvatorjem, potegnjenega po poldnevniku skozi Pariz. V ta namen je akademija financirala znanstveno odpravo s ciljem točne meritve [[razdalja|razdalje]] med zvonikom v kraju [[Dunkerque]] na severu Francije in [[grad Montjuïc|gradom Montjuïc]] v [[Barcelona|Barceloni]] (pod predpostavko, da je poldnevnik skozi Dunkerque enak tistemu skozi Pariz). Meritev, ki sta jo opravljala [[Jean-Baptiste Joseph Delambre]] in [[Pierre-François-André Méchain]], je trajala od leta 1792 do 1799, že 7. aprila 1795 pa je Francija sprejela meter kot uradno dolžinsko mero na podlagi starejših meritev (skladno z njimi je kilometer znašal 443,44 takratne francoske linije).

{{sklici|23}}