Meter: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Razločitev: magnituda → magnituda (matematika), poezija → Pesništvo; Odstranitev povezave: Lega |
|||
Vrstica 1:
<!-- {{v delu}} -->
[[slika:1SqMeter.jpg|thumb|[[Kocka]] s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev]]
'''Méter''' (simbol '''m'''<ref>{{navedi splet|url= http://physics.nist.gov/cuu/Units/meter.html|title= Base unit definitions: Meter|publisher= [[Narodni urad za standarde in tehnologijo|NIST]]|date= |accessdate= 2010-09-28|language= en}}</ref>) je [[osnovne enote SI|osnovna enota SI]] za merjenje [[dolžina|dolžine]], enaka razdalji, ki jo [[svetloba]] prepotuje v [[vakuum]]u v {{frac|1|299.792.458}} [[sekunda|sekunde]].<ref name="resCGPM">{{navedi splet| url=http://www.bipm.org/en/CGPM/db/17/1/ |title=Resolution 1 of the 17th CGPM |year=1983 |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=28.12.2016}}</ref> Kot pri ostalih enotah SI skrbi za mednarodno skladnost določanja [[magnituda (matematika)|magnitude]] metra [[Mednarodni urad za uteži in mere]] (BIPM), ki podaja priporočila za ''praktično realizacijo'' definicije metra za potrebe [[kalibracija|kalibracije]] drugih merilnih priprav. Ta je v domeni pooblaščenih državnih ustanov v državah, ki uporabljajo standard SI. Priporočena praktična realizacija je žarek [[helij-neonov laser|helij-neonovega laserja]], stabiliziranega z [[jod]]ovo celico, oz. 1.579.800,762042(33) [[valovna dolžina|valovne dolžine]] izsevane svetlobe v [[zrak]]u, ki se jo določi z [[interferometer|interferometrom]].<ref group="Op.">[[Frekvenca]] vzbujenih atomov plina v mehanizmu laserja je 473.612.353.604(10) [[herc|kHz]], kar da [[valovna dolžina|valovno dolžino]] 632.991.212,58 fm, pri standardizirani izvedbi je [[negotovost]] 2,1 {{e|-11}}. Številke v oklepajih izražajo mero [[merilna negotovost|merilne negotovosti]] v razponu treh [[standardni odklon|standardnih odklonov]] na vsako stran.</ref><ref name="recommendations-2">{{navedi splet |title=Iodine (λ≈633 nm) |publisher=BIPM |url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/mep/M-e-P_I2_633.pdf |work=MEP (''Mise en Pratique'') |year=2003 |format=PDF |accessdate=1.1.2017}}</ref> Akreditirana ustanova v [[Slovenija|Sloveniji]] za izvajanje kalibracij je Laboratorij za tehnološke meritve [[Fakulteta za strojništvo v Mariboru|Fakultete za strojništvo v Mariboru]] (FS LTM).<ref>{{navedi splet| url=http://www.mirs.gov.si/si/delovna_podrocja/nacionalni_meroslovni_sistem/sistem_nacionalnih_etalonov/dolzina/ |title=Dolžina |work=Nacionalni sistem etalonov |publisher=Urad Republike Slovenije za meroslovje |accessdate=1. 1. 2017}}</ref> Laboratorij je akreditiran po [[standard]]ih [[seznam standardov EN|EN 45001]] (od leta 1995) in [[ISO/IEC 17025|ISO 17025]] (od leta 2001).<ref>{{navedi splet|url= http://www.ltm.um.si/kalibracije-in-meritve/akreditacija/|title= Akreditacija|date= |accessdate= 2017-01-13|work= FS LTM}}</ref>
V preteklosti je bil meter definiran kot desetmilijoninka razdalje med [[ekvator]]jem in [[severni tečaj|severnim tečajem]] po [[poldnevnik]]u, ki poteka skozi [[Pariz]]. Praktična realizacija je bila dolgo časa v obliki fizičnega predmeta – prametra, palice iz [[platina|platine]] in nato iz zlitine platine ter [[iridij]]a, s katero so primerjali merilne priprave. Vendar pa je tako velik fizičen predmet nestabilen in podvržen poškodbam ter drugim tveganjem, zato je bila leta 1960 sprejeta nova definicija, osnovana na valovni dolžini [[elektromagnetno sevanje|sevanja]] vzbujenega atoma [[kripton]]ovega [[izotopi kriptona|izotopa]] <sup>86</sup>Kr v [[vakuum]]u, to pa je leta 1983 nadomestila sedanja, ki omogoča večjo [[točnost]].<ref>{{sktxt|Breuer|1993|pp=29}}.</ref>
Vrstica 8:
[[slika:Metric seal.svg|thumb|Pečat Mednarodnega urada za uteži in mere z izrekom ΜΕΤΡΩ ΧΡΩ (''metro hro'')]]
Beseda meter ima izvor v [[stara grščina|starogrškem]] glagolu {{jezik|grc|[[:en:wikt:μετρέω|μετρέω]]}}: metreo - ''meriti'', ''šteti'' oz. ''primerjati'', ki se je uporabljala tako v smislu fizičnega [[meritev|merjenja]], kot tudi za [[metrika (književnost)|metriko]] v [[
== Zgodovina ==
Vrstica 30:
[[slika:Castell de Montjuic - Fossat entrada - Barcelona (Catalonia).jpg|thumb|[[Grad Montjuïc]] v [[Barcelona|Barceloni]] na južnem koncu poldnevniškega loka]]
Konec 18. stoletja so ugotovili, da je [[težnost|sila težnosti]] odvisna od
Problem te definicije je bil, da so za model [[oblika Zemlje|oblike Zemlje]] vzeli [[geoid]], približek, ki ne upošteva krajevnih značilnosti površja. Kljub pomislekom je bila vrednost sprejeta in, ko sta Delambre ter Méchain pregledala svoje izračune, sta prišla do svojega rezultata, po katerem je bil kilometer 0,144 francoske linije krajši, torej 0,03 % razlike.
|