Meter: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zeleni (pogovor | prispevki)
m Razločitev: magnitudamagnituda (matematika), poezijaPesništvo; Odstranitev povezave: Lega
Vrstica 1:
<!-- {{v delu}} -->
[[slika:1SqMeter.jpg|thumb|[[Kocka]] s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev]]
'''Méter''' (simbol '''m'''<ref>{{navedi splet|url= http://physics.nist.gov/cuu/Units/meter.html|title= Base unit definitions: Meter|publisher= [[Narodni urad za standarde in tehnologijo|NIST]]|date= |accessdate= 2010-09-28|language= en}}</ref>) je [[osnovne enote SI|osnovna enota SI]] za merjenje [[dolžina|dolžine]], enaka razdalji, ki jo [[svetloba]] prepotuje v [[vakuum]]u v {{frac|1|299.792.458}} [[sekunda|sekunde]].<ref name="resCGPM">{{navedi splet| url=http://www.bipm.org/en/CGPM/db/17/1/ |title=Resolution 1 of the 17th CGPM |year=1983 |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=28.12.2016}}</ref> Kot pri ostalih enotah SI skrbi za mednarodno skladnost določanja [[magnituda (matematika)|magnitude]] metra [[Mednarodni urad za uteži in mere]] (BIPM), ki podaja priporočila za ''praktično realizacijo'' definicije metra za potrebe [[kalibracija|kalibracije]] drugih merilnih priprav. Ta je v domeni pooblaščenih državnih ustanov v državah, ki uporabljajo standard SI. Priporočena praktična realizacija je žarek [[helij-neonov laser|helij-neonovega laserja]], stabiliziranega z [[jod]]ovo celico, oz. 1.579.800,762042(33) [[valovna dolžina|valovne dolžine]] izsevane svetlobe v [[zrak]]u, ki se jo določi z [[interferometer|interferometrom]].<ref group="Op.">[[Frekvenca]] vzbujenih atomov plina v mehanizmu laserja je 473.612.353.604(10) [[herc|kHz]], kar da [[valovna dolžina|valovno dolžino]] 632.991.212,58 fm, pri standardizirani izvedbi je [[negotovost]] 2,1 {{e|-11}}. Številke v oklepajih izražajo mero [[merilna negotovost|merilne negotovosti]] v razponu treh [[standardni odklon|standardnih odklonov]] na vsako stran.</ref><ref name="recommendations-2">{{navedi splet |title=Iodine (λ≈633 nm) |publisher=BIPM |url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/mep/M-e-P_I2_633.pdf |work=MEP (''Mise en Pratique'') |year=2003 |format=PDF |accessdate=1.1.2017}}</ref> Akreditirana ustanova v [[Slovenija|Sloveniji]] za izvajanje kalibracij je Laboratorij za tehnološke meritve [[Fakulteta za strojništvo v Mariboru|Fakultete za strojništvo v Mariboru]] (FS LTM).<ref>{{navedi splet| url=http://www.mirs.gov.si/si/delovna_podrocja/nacionalni_meroslovni_sistem/sistem_nacionalnih_etalonov/dolzina/ |title=Dolžina |work=Nacionalni sistem etalonov |publisher=Urad Republike Slovenije za meroslovje |accessdate=1. 1. 2017}}</ref> Laboratorij je akreditiran po [[standard]]ih [[seznam standardov EN|EN 45001]] (od leta 1995) in [[ISO/IEC 17025|ISO 17025]] (od leta 2001).<ref>{{navedi splet|url= http://www.ltm.um.si/kalibracije-in-meritve/akreditacija/|title= Akreditacija|date= |accessdate= 2017-01-13|work= FS LTM}}</ref>
 
V preteklosti je bil meter definiran kot desetmilijoninka razdalje med [[ekvator]]jem in [[severni tečaj|severnim tečajem]] po [[poldnevnik]]u, ki poteka skozi [[Pariz]]. Praktična realizacija je bila dolgo časa v obliki fizičnega predmeta – prametra, palice iz [[platina|platine]] in nato iz zlitine platine ter [[iridij]]a, s katero so primerjali merilne priprave. Vendar pa je tako velik fizičen predmet nestabilen in podvržen poškodbam ter drugim tveganjem, zato je bila leta 1960 sprejeta nova definicija, osnovana na valovni dolžini [[elektromagnetno sevanje|sevanja]] vzbujenega atoma [[kripton]]ovega [[izotopi kriptona|izotopa]] <sup>86</sup>Kr v [[vakuum]]u, to pa je leta 1983 nadomestila sedanja, ki omogoča večjo [[točnost]].<ref>{{sktxt|Breuer|1993|pp=29}}.</ref>
Vrstica 8:
[[slika:Metric seal.svg|thumb|Pečat Mednarodnega urada za uteži in mere z izrekom ΜΕΤΡΩ ΧΡΩ (''metro hro'')]]
 
Beseda meter ima izvor v [[stara grščina|starogrškem]] glagolu {{jezik|grc|[[:en:wikt:μετρέω|μετρέω]]}}: metreo - ''meriti'', ''šteti'' oz. ''primerjati'', ki se je uporabljala tako v smislu fizičnega [[meritev|merjenja]], kot tudi za [[metrika (književnost)|metriko]] v [[poezijaPesništvo|poeziji]] in, širše, zmernost v ravnanju človeka. Ta razpon pomenov se ohranja v [[latinščina|latinščini]] (metior, mensura), [[francoščina|francoščini]] (mètre, mesure) in drugih jezikih. Moto ΜΕΤΡΩ ΧΡΩ (metro hro) v pečatu Mednarodnega urada za uteži in mere (BIPM), izrek starogrškega državnika in filozofa [[Pitak iz Mitilene|Pitaka iz Mitilene]] v prevodu »Uporabi mero!«, torej poziva hkrati k merjenju in zmernosti.
 
== Zgodovina ==
Vrstica 30:
[[slika:Castell de Montjuic - Fossat entrada - Barcelona (Catalonia).jpg|thumb|[[Grad Montjuïc]] v [[Barcelona|Barceloni]] na južnem koncu poldnevniškega loka]]
 
Konec 18. stoletja so ugotovili, da je [[težnost|sila težnosti]] odvisna od [[lega|lega]] na zemeljski obli, saj Zemlja ni pravilna [[krogla]], zato bi bilo poskus težko [[ponovljivost|ponoviti]]. Da bi omogočili neodvisno določanje magnitude metra, so se člani komisije [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] (''Académie des sciences'') leta 1791 namesto tega odločili, da meter definirajo kot eno desetmilijoninko dolžine [[krožni lok|krožnega loka]] na [[zemeljsko površje|površini]] [[Zemlja|Zemlje]] med njenim [[zemeljski pol|polom]] in ekvatorjem, potegnjenega po poldnevniku skozi Pariz. V ta namen je akademija financirala znanstveno odpravo s ciljem točne meritve [[razdalja|razdalje]] med zvonikom v kraju [[Dunkerque]] na severu Francije in [[grad Montjuïc|gradom Montjuïc]] v [[Barcelona|Barceloni]] (pod predpostavko, da je poldnevnik skozi Dunkerque enak tistemu skozi Pariz). Meritev, ki sta jo opravljala [[Jean-Baptiste Joseph Delambre]] in [[Pierre-François-André Méchain]], je trajala od leta 1792 do 1799, že 7. aprila 1795 pa je Francija sprejela meter kot uradno dolžinsko mero na podlagi starejših meritev (skladno z njimi je kilometer znašal 443,44 takratne francoske linije).
 
Problem te definicije je bil, da so za model [[oblika Zemlje|oblike Zemlje]] vzeli [[geoid]], približek, ki ne upošteva krajevnih značilnosti površja. Kljub pomislekom je bila vrednost sprejeta in, ko sta Delambre ter Méchain pregledala svoje izračune, sta prišla do svojega rezultata, po katerem je bil kilometer 0,144 francoske linije krajši, torej 0,03 % razlike.