Kolonializem: razlika med redakcijama

dodanih 46 zlogov ,  pred 4 leti
Kolonije so po opustitvi prejele tudi izredno pozitivne prednosti. Kolonizatorji so praviloma ohranili mnoge lokalne običaje in razmerja, posegi so praviloma bili namenjeni le administrativni ali ekonomski učinkovitosti pri izrabi kolonij. Nasledstvo je tako praviloma izboljšalo gospodarstvo. Pretok prebivalstva in dobrin je povečalo rizik novih bolezni, a prinašalo nove tehnologije, kar je izboljšalo vojne zmožnosti prebivalstva. Vzdrževanje gospodarskih stikov z nekdanjimi kolonijami je izboljšalo trgovino, hitrejši je bil tako pretok medicinskih in tehnoloških inovacij.
 
Kolonizacija v diskurzu se pričenja sklicevati na rasizem, kar je še posebej očitno pri izrazu negritude, kot ga pričenja uporabljati Aime Cesaire in še nekateri drugi pomembni mladi študenti. Skupina kolonizatorjev se tako zavzema za pravice manjšin v okviru nepravične pravne ureditve kolonij ali prebivalcev kolonij. <blockquote>"Rekel sem - in to je velika razlika -, da je kolonizatorska Evropa cepila moderno zlorabo na nekdanjo krivičnost; gnusni rasizem na staro neenakost. Če me obtožujejo zaradi namena in ne dejanj, trdim, da je kolonizatorska Evropa nepoštena, ko si prizadeva a posteriori upravičiti koloniziranje z očitnim materialnim napredkom, ki so ga med kolonialnim režimom ustvarili na nekaterih področjih - nepričakovana mutacija je namreč vedno mogoča, tako v zgodovini kakor drugje; da nihče ne ve kakšen bi bil materialni napredek teh dežel, če Evropa ne bi bila posegla vmes; da tehnična opremljenost, administrativna reorganizacija, skratka, "evropeizacija" Afrike in Azije, nikakor nista bili - to dokazuje Japonska - povezani s evropsko okupacijo; da bi moglo biti evropeiziranje neevropskih držav tudi drugačno, ne pod škornjem Evrope; da se je to evropeiziranje začelo že prej; da ga je Evropa zmaličila, ko se ga je polastila.</blockquote><blockquote>Dokaz je to, da zdaj domačini Afrike in Azije zahtevajo šole, kolonizatorska Evropa pa jim jih noče dati; da Afričan zahteva pristanišča in ceste in da Evropa pri tem skopari; da hoče koloniziranec naprej in da ga kolonizator vleče nazaj."<ref>{{Navedi knjigo|title=Razprava o kolonializmu:|last=Aime|first=Cesaire|publisher=cf*|year=2009|isbn=978-961-257-015-6|location=Ljubljana|page=21|cobiss=}}</ref></blockquote>
Kolonizacija v diskurzu se pričenja sklicevati na rasizem, kar je še posebej očitno pri izrazu negritude, kot ga pričenja uporabljati Aime Cesaire in še nekateri drugi pomembni mladi študenti. Skupina kolonizatorjev se tako zavzema za pravice manjšin v okviru nepravične pravne ureditve kolonij ali prebivalcev kolonij.
 
"Rekel sem - in to je velika razlika -, da je kolonizatorska Evropa cepila moderno zlorabo na nekdanjo krivičnost; gnusni rasizem na staro neenakost. Če me obtožujejo zaradi namena in ne dejanj, trdim, da je kolonizatorska Evropa nepoštena, ko si prizadeva a posteriori upravičiti koloniziranje z očitnim materialnim napredkom, ki so ga med kolonialnim režimom ustvarili na nekaterih področjih - nepričakovana mutacija je namreč vedno mogoča, tako v zgodovini kakor drugje; da nihče ne ve kakšen bi bil materialni napredek teh dežel, če Evropa ne bi bila posegla vmes; da tehnična opremljenost, administrativna reorganizacija, skratka, "evropeizacija" Afrike in Azije, nikakor nista bili - to dokazuje Japonska - povezani s evropsko okupacijo; da bi moglo biti evropeiziranje neevropskih držav tudi drugačno, ne pod škornjem Evrope; da se je to evropeiziranje začelo že prej; da ga je Evropa zmaličila, ko se ga je polastila.
 
Dokaz je to, da zdaj domačini Afrike in Azije zahtevajo šole, kolonizatorska Evropa pa jim jih noče dati; da Afričan zahteva pristanišča in ceste in da Evropa pri tem skopari; da hoče koloniziranec naprej in da ga kolonizator vleče nazaj."<ref>{{Navedi knjigo|title=Razprava o kolonializmu:|last=Aime|first=Cesaire|publisher=cf*|year=2009|isbn=978-961-257-015-6|location=Ljubljana|page=21|cobiss=}}</ref>
 
== Literatura ==
1.872

urejanj