Libertarni socializem: Razlika med redakcijama

 

Osnovno logiko libertarnega socializma bi lahko povzeli takole: upravljanje s skupnim dobrom ([[socializem]]) na način, ki skuša maksimirati svobodo individua in obenem minimirati koncentracijo oblasti oziroma avtoritete (libertarizem). Doseganje tega splošnega cilja naj bi bilo možno skozi decentralizacijo politične in ekonomske moči, ki po navadi zajema kolektivizacijo večine podjetij in velikih kompleksov posestva. Libertarni socializem zanika legitimnost večini različnih oblik gospodarsko pomembne zasebne lastnine, kajti ko se zasebna lastnina prelevi v kapital, tedaj po prepričanju socialistov ta kaptal vodi v izkoriščanje drugih oseb, ki imajo manj ekonomskih sredstev, in s tem krši individualne svoboščine pripadnikov izkoriščanega razreda.

 

===Antikapitalizem===

 

Kot pri drugih socialistih, bi naj predmeti bili skupna last, kontrolirali pa bi jih demokratično - iz tega pa bi bili izvzeti predmeti v osebni posesti. Medtem ko »zasebna lastnina« omogoča posamezniku izključno kontrolo nad predmetom, ne glede na to, ali je ta predmet v uporabi ali ne, pa »posest« [ang. possession] ne omogoča pravic do predmetov, ki se jih ne uporablja. Lastnina upravičuje lastnika, da bodisi odreče to lastnino drugim bodisi zahteva plačilo od oseb, ki bi jo rade uporabljale. »Posest« pa po drugi strani ni združljiva s to obliko »izkoriščanja« ali »izsiljevanja«. Posest se izteče v pravico do zasebne »uporabe«, ne pa »svojine«.

 

===Nasprotovanje državi===

[[Kategorija:Politična filozofija]]

[[Kategorija:Politični nazori]]