Kultura trakaste keramike: Razlika med redakcijama

'''Kultura trakaste keramike''' (nemško ''Schnurkeramik'', francosko ''Ceramimique Cordee'', angleško ''Corded Ware culture'';<ref>http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=68835</ref> v srednji Evropi okoli 2900–2450/2350 pr. n. št.) <ref>{{cite web | url = http://www.comp-archaeology.org/CordedWare.htm | last = Baldia | first = Maximilian O | title = The Corded Ware/Single Grave Culture | year = 2006}}</ref>, izmenično označena kotali '''kultura bojnih sekir''' ali '''kultura enojnega groba''', je ogromen evropski [[arheološki horizontsloj]], ki se začne v poznem [[neolitik]]u ([[kamena doba]]), uspevaje prekše v [[bakrena doba|bakrenebakreni dobedobi]] in doseže vrhunec v začetku [[bronasta doba|bronaste dobe]].

Kultura trakaste keramike je glavnoglavna severnoseverna in osrednjeosrednjeevropska evropsko kulturno združenjekultura iz bakrene dobe, ki se razteza od [[Nizozemska|Nizozemske]] in [[Švica|Švice]] na zahodu čez južno [[Skandinavija|Skandinavijo]] in srednjo Evropo na vzhod do spodnje [[Volga|Volge]] (kulturafatjanovska Fatyanov-Balanovoin balanovska kultura) in srednjega [[Dnjeper|Dnjepra]] (kultura srednjega Dnjepra). Kultura se kaže predvsem s svojimi grobovi, ki so vsebovali skelete pod [[Gomilno grobišče|gomilami]] (''tumulus'') z različnimi predmeti (predvsem bojnimi sekirami). Trakasta keramika se precej ujema s prej severnoosrednjeseverno evropskoosrednjeevropsko [[Kultura lijakastih čaš|kulturo lijakastih čaš]], s katerimi si deli podobno fizično vrsto in več kulturnih značilnosti, kar pomeni, da trakasta keramika izvira iz kulture lijakastih čaš vsaj v nekaterih regijah. V drugih regijah se zdi, da napoveduje novo kulturo in fizičnifizično tipvrsto.<ref name="Mallory127">{{harvnb|Mallory|1997|p=127-128}}</ref>

Poznali so konja in kolo, imeli so vojna nagnjenja, široko, hitro in vsiljivo območje širjenja, kultura trakaste keramike je bila prvotno verjetno pradomovina Predindoevropejcev. Danes je izvor trakaste keramike teh značilnosti izgubil vrednost v korist izvora v Črnomorskočrnomorsko-kaspijski regiji, čeprav se s tem ni strinjajo vsi. Kultura trakaste keramike še vedno na splošno velja kot prednica Keltov, Germanov, Baltov in Slovanov. Po J. P. Malloryju sta izvor in razpršitev kulture trakaste keramike eno ključnih odprtih vprašanj v indoevropski pradomovini.

[[Slika:Båtformig skafthålsyxa, Nordisk familjebok.jpg|right|thumb|150px|Bojna sekira v obliki čolničačolna, Närke]]

Sodobna [[kultura zvončastih čaš]] se prekrivaje prekrivala s skrajno zahodnim delom te kulture, zahodno od Labe, in morda prispevaprispevala k vseevropskemu širjenju te kulture. Čeprav so v kulturi zvončastih čaš prevzeli podobno družbeno organizacijo in vzorec naselij, je skupini trakaste keramike manjkalo novih izboljšav mogoče preks trgovino trgovine in komunikacijestiki po morju in rekah.<ref name=Cunliffe>{{cite book | title = The Oxford Illustrated Prehistory of Europe | first = Barry | last = Cunliffe | publisher = Oxford University Press | pages = 250–254 | year = 1994

O izvoru kulture trakaste keramike je med arheologi več mnenj, nekateri vidijo vplive pastoralnihpastirskih družb v stepah severno od Črnega morja, nekateri mislijo, da izvira iz srednje Evrope.

Na krajih samih se lahko dokaže kontinuitetanadaljevanje med kulturokulture lijakastih čaš in trakasto keramiko, medtem ko na drugih območjih slednja naznanja novo kulturo in fizičenfizično tipvrsto. Na neizmernem celinskem prostranstvu, ki ga pokriva, je kultura jasno vsiljiva in zato ena najimpresivnejših inter revolucionarnih kulturnih sprememb, potrjenih z arheologijo. Ali je kulturna sprememba posledica priseljevanja, je stvar razprave in take razprave so izrazite prav pri kulturi trakaste keramike.

[[Slika:Museum für Vor- und Frühgeschichte Berlin 031.jpg|thumb|Kultura trakaste keramike v MuzejMuzeju prazgodovine in zgodnje zgodovine v Berlinu, okoli 2500 pr. n. št.]]

Oblike trakaste keramike v enojnih grobovih so se prej razvile na območju, ki je zdaj v Poljski, kotin v zahodni in južni srednji Evropi.<ref>{{cite journal | url = http://web.rgzm.de/319.html | title = Entstehungsprozesse der Schnurkeramik und das Konzept eines Einheitshorizontes | first = Martin | last = Furholt | publisher = Archäologisches Korrespondenzblatt | year = 2004 | issn = 0342-734X | volume = 34 | issue = 4 | pages = 479–498 | language = German}}</ref> Prve radiokarbonske datacije za trakasto keramiko prihajajo iz Kujavije in Małopolska v osrednji in južni Poljski in spadajo v obdobje približno 3000 pr. n. št. (treba je opozoriti, da je ta študija omejena na srednjo Evropo). Datiranje z ogljikom-14 v preostalih srednjeevropskih regijah kaže, da se je trakasta keramika pojavila po 2880 pr. n. št.<ref name="Janusz Czebreszuk 2004">{{cite book | first = Janusz | last = Czebreszuk | title = Corded Ware from East to West | editor1-first = Pam | editor1-last = Crabtree | editor2-first = Peter | editor2-last = Bogucki | title = Ancient Europe, 8000 B.C. to A.D. 1000: An Encyclopedia of the Barbarian World | year = 2004}}</ref> in se razširila na Lüneburg Heide in nato naprej proti severu v Porenje, Švico, Skandinavijo, Baltskobaltsko regijoobmočje in Rusijo do Moskve, kjer se je kultura v stepah srečala s pastirskimi avtohtonimi v stepahdružbami.

V zahodnih regijah menijo, da je bila revolucija hitra, gladka in da so notranje spremembe, ki so nastale v predhodni kulturi lijakastih čaš, izvirale v smeri vzhodne Nemčije.,<ref name=Bloemers>{{citation | title = Pre- & protohistorie van de lage landen, onder redactie

Leta 2015 so raziskovalci na podlagi analize DNK 98 starih okostij iz Evrope in Rusije ugotovili, da so se zelo selili ljudje kulture jamskih grobov selili iz severnih pontskih step v Evropo pred približno 4500 leti. Približno 75 % DNK najdemo v Nemčiji v poznoneolitskih skeletih kulture trakaste keramike, ki so enaki kot kulture jamskih grobov DNK.<ref>{{Cite doi|10.1038/nature14317}}</ref><ref>Universitat Autònoma de Barcelona (4 March 2015) [http://www.sciencedaily.com/releases/2015/03/150304075334.htm Genetic study revives debate on origin and expansion of Indo-European languages in Europe] Science Daily, Retrieved 19 April 2015</ref>

Zelo malo naselij je bilo odkritih, ki binaselij omogočilaomogoča tradicionalen pogled na to kulturo kot izključno nomadske pastirje. Stališče je bilo spremenjeno z nekaterimi dokazi o kmetovanju. SledoviSledove pire (pšenice), krušne pšenice in ječmena so našli na lokaciji kulture trakaste keramike pri [[Bronocice|Bronocicah]] na jugovzhodu Poljske. Vozovi s kolesi (verjetno za vprego volov) so dokazdokazujejo nadaljevanjanadaljevanje iz obdobja kulture lijakastih čaš.

Skeleti so bili v ravnih grobovih ali majhnih gomilah v upognjenem položaju; moški je ležal na svoji desni strani, ženske na levi, z obrazi, usmerjenimi proti jugu. NaV ŠvedskemŠvedski in tudi v nekaterih delih severne Poljske so bili usmerjeniv smeri sever-jugsever–jug, moški na levi strani in ženske na desni strani – tako obrnjenobrnjeni proti vzhodu. Izvirno je bila verjetno lesena konstrukcija, saj so grobovi pogosto postavljeni v vrsti. To je v nasprotju sz praksonavadami nav DanskemDanski, kjer so bili mrtvi pokopani pod manjšimi gomilami v več slojih po višini: najstarejši na dnu, občasno celo v treh slojih. Druge vrste pokopa so nišni grobovi nav PoljskemPoljski. Grobni pridatki za moške so večinoma kamnitakamnite bojnabojne sekirasekire. Lončenina v obliki čaš in druge vrste so najpogostejši pridatki na splošno. Čaše so bile pogosto okrašene z vrvico, včasih z vrezi in drugimi oblikami.

Približno sodobna kulturi zvončastih čaš je imela podobne pogrebne običaje in skupaj sta zajemalibili večinona večini zahodne in srednje Evrope. Čeprav je v glavnem povezana s kulturo trakaste keramike, je izvor ljudstev zvončastih čaš precej bolj nejasen in so ena od skrivnosti evropske prazgodovine.

Aprila 2011 so poročali, da so odkrili deviantneodklonske pokope, kulturepovezane s kulturo trakaste keramike, v predmestju Prage.<ref name="presstv.ir">{{cite news |title=Ancient burial site unearthed in Prague |url=http://www.presstv.ir/detail/173456.html|accessdate=8 April 2011 |newspaper=PressTV|date=6 April 2011}}</ref> Ostanki, verjetno moški, so ležali enakotako kot ženski grobovi in jih niso spremljali posebni grobni pridatki.

Vzorec kulture trakaste keramike, nemško ''Schnurkeramikkultur'', je v srednji Evropi, predvsem v Nemčiji in na PoljskemPoljski, in se nanaša na značilno obdobje keramike: zavita vrvica je bila vtisnjena v mokro glino, da bi ustvarili različne dekorativne vzorce in motive. Znana je večinoma iz grobov in oba spola sta prejelaimela značilno vrvično okrašeno lončenino. Vrv je vila alibila iz [[lan (rastlina)|lanu]] ali [[Navadna konoplja|konoplje]].

Splošen izraz, uporabljen zaZa vrsto poznoneolitskih skupnosti v 3. tisočletju pred našim štetjem, ki živijoso živeli v Skandinaviji, severni Nemčiji in državah [[Beneluks]]a inje sibilo delijo način pokopa, jeznačilno, da pokojnikase običajnopokojnikom spremljajododajali bojnabojne sekirasekire, [[jantar]]jeve kroglice in lončenilončene vrčivrče. Kulturni poudarek na opremi za pitje je že značilen že za zgodnje kulture lijakastih čaš in se je pojavil s širjenjem tradicije trakaste keramike. Posebej na zahodu (Skandinavija in severna Nemčija) imajo čaše za pitje obliko štrleče noge in jo imamomoimamo za podskupino.<ref name=Fagan_Sherratt>{{cite book | title = The Oxford Companion to Archaeology | editor-first = Brian M | editor-last = Fagan | publisher = Oxford University Press | year = 1996 | isbn = 0-19-507618-4 | pages = 89, 217 | first = Andrew | last = Sherratt}}</ref>

[[Slika:Stridsyxekeramik.jpg|thumb|Keramika s pokopališča Lilla Beddinge v SkåneSkåneju, Švedska]]

Kultura švedsko-norveške bojne sekirasekire ali kultura ''bojne sekire v obliki čolna'' se je pojavila okoli 2800 pred našim štetjem in je znana iz okoli 3000 grobov iz SkåneSkåneja do Upplanda in Trøndelaga. Bojne sekire so bile v prvi vrsti statusni predmet. Značilni sta kontinuiteta in obrtna tradicija kamna, zelo malo je dokazov o selitvah, vsaj ne nasilnih. Naselja na majhnih, samostojnih kmetijah brez kakršne koli obrambe in zaščite so močan argumentrazlog proti ljudem, ki naj bi bili napadalci.

Nov pogled je bil namenjen kulturi leta 1993, ko je bila izkopana ''smrtna hiša'' v Turingu v Södermanlandu. Vzdolž nekoč močnih lesenih sten so našli ostanke približno dvajsetih20 lončenih posod, šest delovnih sekir in bojne sekire, kar vse je iz zadnjega obdobja kulture. Tam so bili tudi upepeljeni ostanki najmanj šestšestih ljudi. To je bila prviprva najdba upepelitve v Skandinaviji in kaže tesne stike s srednjo Evropo.