Kultura trakaste keramike: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 6:
| horizon =
| region = [[Evropa]]
| period = [[Bekrenabakrena doba]] v Evropi
| dates = okoli 2.900 —2.3502900—2350 pr. n. št.
| typesite =
| majorsites = [[Bronocice]]
| extra =
| precededby = [[kulturanarvska Narvakultura]]
| followedby = [[kultura zvončastih čaš ]]
}}
 
'''Kultura trakaste keramike''' (nemško: ''Schnurkeramik'';, francosko: ''CéramiqueCeramimique Cordee'', angleško: ''Corded Ware culture'';<ref>http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=68835</ref> v srednji Evropi okoli 2900-2450 2900–2450/ 2350 pr. n. št.) <ref>{{cite web | url = http://www.comp-archaeology.org/CordedWare.htm | last = Baldia | first = Maximilian O | title = The Corded Ware/Single Grave Culture | year = 2006}}</ref>, izmenično označena kot '''kultura bojnih sekir''' ali '''kultura enojnega groba''', je ogromen evropski [[arheološki horizont]], ki se začne v poznem [[neolitik]]u ([[kamena doba]]), uspeva prekoprek [[bakrena doba|bakrene dobe]] in doseže vrhunec v začetku [[bronasta doba|bronaste dobe]].
 
Kultura trakaste keramike je glavno severno in osrednje evropsko kulturno združenje iz bakrene dobe, ki se razteza od [[Nizozemska|Nizozemske]] in [[Švica|Švice]] na zahodu, čez južno [[Skandinavija|Skandinavijo]] in srednjo Evropo, na vzhod do spodnje [[Volga|Volge]] (kultura Fatyanov-Balanovo) in srednjega [[Dnjeper|Dnjepra]] (kultura srednjega Dnjepra). Kultura se odražakaže predvsem s svojimi grobovi, ki so vsebovali skelete pod [[Gomilno grobišče|gomilami]] (''tumulus'') z različnimi predmeti (predvsem bojnimi sekirami). Trakasta keramika se precej ujema s prej severno-osrednjesevernoosrednje evropsko [[Kultura lijakastih čaš|kulturo lijakastih čaš]], s katerimi si deli podobno fizično vrsto in več kulturnih značilnosti, kar pomeni, da trakasta keramika izvira iz kulture lijakastih čaš vsaj v nekaterih regijah. V drugih regijah se zdi, da napoveduje novo kulturo in fizični tip.<ref name="Mallory127">{{harvnb|Mallory|1997|p=127-128}}</ref>
 
KerPoznali so poznali tako konja kotin kolo, ter imeli očitnoso vojna nagnjenja, široko, hitro in vsiljivo področjeobmočje širjenja, je bila kultura trakaste keramike je bila prvotno predlagana kotverjetno pradomovina za proto Indo-EvropejcePredindoevropejcev. Danes je izvor trakaste keramike teh značilnosti izgubil vrednost v korist izvora v ČrnomorskiČrnomorsko-kaspijski regiji, čeprav jese s bilotem tudini tostrinjajo kritiziranovsi. Kultura trakaste keramike še vedno na splošno velja kot prednica Keltov, Germanov, Baltov in Slovanov. Glede naPo J. P. Malloryja,Malloryju sta izvor in razpršitev kulture trakaste keramike, je eno od ključnih odprtih vprašanj v indoevropski pradomovini problem.
[[Slika:Båtformig skafthålsyxa, Nordisk familjebok.jpg|right|thumb|150px|Bojna sekira v obliki čolniča, Närke]]
 
== Obseg ==
Obsega večino kontinentalnecelinske severne Evrope od [[Ren]]a na zahodu, Volge na vzhodu, vključnoskupaj z večino današnje [[Nemčija|Nemčije]], Nizozemske, [[Danska|Danske]], [[Poljska|Poljske]], [[Litva|Litve]], [[Latvija|Latvije]], [[Estonija|Estonije]], [[Belorusija|Belorusije]], [[Češka|Češke]], [[Slovaška|Slovaške]], severozahodne [[Romunija|Romunije]], severnoseverne [[Ukrajina|UkrajinoUkrajine]] in Evropskievropskega deldela [[Rusija|Rusije]], kakorpa tudi obale [[Norveška|Norveške]] in južnih delov [[Švedska|Švedske]] inter [[Finska|Finske]].
 
Sodobna [[kultura zvončastih čaš]] se prekriva s skrajno zahodnim delom te kulture, zahodno od Labe in morda prispeva k vseevropskemu širjenju te kulture. Čeprav so v kulturi zvončastih čaš prevzeli podobno družbeno organizacijo in vzorec naselij, je skupini trakaste keramike manjkalo novih izboljšav mogoče prek trgovine in komunikacije po morju in rekah.<ref name=Cunliffe>{{cite book | title = The Oxford Illustrated Prehistory of Europe | first = Barry | last = Cunliffe | publisher = Oxford University Press | pages = 250–254 | year = 1994
}}</ref>
 
== NomenklaturaIzraz ==
Kultura je dobila svoje ime po značilnem trakastem okraševanju keramike, običajukultura enojnegaenojnih grobagrobov inpo njegoveganavadah pokopa in kultura kamnite bojne sekire izpo karakterističnega grobaznačilnem kot daritevgrobu, moškim, kamnitiso dajali vanj kamnite bojne sekire.
 
== Izvor in razvoj ==
O izvoru kulture trakaste keramike obstajaje med arheologi več mnenj, kinekateri vidijo vpliv izvplive pastoralnih družb stepev stepah severno od Črnega morja in tiste, kinekateri mislijo, da izvira iz srednje Evrope. V obeh taborih obstajajo številni različni pogledi. Težnja je poiskati srednjo pot.
 
Na lokacijahkrajih samih se lahko dokaže kontinuiteta med kulturo lijakastih čaš in trakasto keramiko, medtem ko na drugih področjihobmočjih slednja naznanja novo kulturo in fizičen tip. Na neizmernem kontinentalnemcelinskem prostranstvu, ki ga pokriva, je kultura jasno vsiljiva in zato predstavljaena eno izmed najbolj impresivnihnajimpresivnejših in revolucionarnih kulturnih sprememb, potrjenih z arheologijo. Stopnja, do katereAli je kulturna sprememba običajnoposledica predstavljala priseljevanjepriseljevanja, je stvar razprave in takšnetake razprave so močno slikoviteizrazite prav pri kulturi trakaste keramike
 
[[Slika:Museum für Vor- und Frühgeschichte Berlin 031.jpg|thumb|Kultura trakaste keramike v MuseumMuzej fürprazgodovine Vor-in undzgodnje Frühgeschichtezgodovine (Berlin).v Berlinu, okoli 2500 pr. n. št.]]
Oblike trakaste keramike v enojnih grobovih seso razvijejose prej razvile na območju, ki je zdaj nav PoljskemPoljski, kot v zahodni in južni srednji Evropi.<ref>{{cite journal | url = http://web.rgzm.de/319.html | title = Entstehungsprozesse der Schnurkeramik und das Konzept eines Einheitshorizontes | first = Martin | last = Furholt | publisher = Archäologisches Korrespondenzblatt | year = 2004 | issn = 0342-734X | volume = 34 | issue = 4 | pages = 479–498 | language = German}}</ref> Prve radiokarbonske datacije za trakasto keramiko prihajajo iz KujaviaKujavije in Małopolska v osrednji in južni Poljski in sodijospadajo v obdobje približno 3000 pr. n. št. (Trebatreba je opozoriti, da je ta študija omejena na Srednjosrednjo Evropo.). Datiranje z ogljikom-14 v preostalih srednjeevropskih regijah kaže, da se je trakasta keramika pojavila po 2880 pr. n. št.<ref name="Janusz Czebreszuk 2004">{{cite book | first = Janusz | last = Czebreszuk | title = Corded Ware from East to West | editor1-first = Pam | editor1-last = Crabtree | editor2-first = Peter | editor2-last = Bogucki | title = Ancient Europe, 8000 B.C. to A.D. 1000: An Encyclopedia of the Barbarian World | year = 2004}}</ref> in se razširila na Lüneburg Heide in nato naprej proti severu v Porenje, Švico, Skandinavijo, Baltsko regijo in Rusijo do Moskve, kjer se je kultura srečala s pastirskimi avtohtonimi v stepah.
 
V zahodnih regijah menijo, da je bila revolucija hitra, gladka in da so notranje spremembe, ki so nastale v predhodni kulturi lijakastih čaš, imele svoj izvorizvirale v smeri vzhodne Nemčije.<ref name=Bloemers>{{citation | title = Pre- & protohistorie van de lage landen, onder redactie
| first1 = JHF | last1 = Bloemers | first2 = T | last2 = van Dorp | year = 1991 | location = De Haan/Open Universiteit | isbn = 90-269-4448-9 | language = Dutch <!--| nugi = 644 NOTE: not sure what this is. Google and Amazon report 496 pages total, so it can not be a page number. "nugi" also does not translate. -->}}</ref> medtem ko je na območju sedanjih baltskih držav in Kaliningrada (nekdanja Vzhodna Prusija) videti kot vsiljiva naslednica v jugozahodnem delu kulturenarvske Narvakulture.
Skratka, trakasta keramika neni predstavljaenotna enotnemonolitna monolitne entiteteentiteta, temveč greje zaposledica širjenješirjenja različnih tehnoloških in kulturnih inovacij takratnih ljudstev, ki živijoso živela v neposredni bližini drug drugega in zapuščajozapuščala različne arheološke ostaline.
 
Leta 2015 so raziskovalci poročajo, da je na podlagi analize DNK 98 starih okostij iz Evrope in Rusije ugotovili, biloda so se velikozelo migracijeselili ljudiljudje kulture Yamnajamskih grobov iz severnih pontskih step v Evropo pred približno 4.5004500 leti. Približno 75 % DNK najdemo v Nemčiji v pozno neolitskihpoznoneolitskih skeletih kulture trakaste keramike, ki so enaki kot Yamnanakulture jamskih grobov DNK.<ref>{{Cite doi|10.1038/nature14317}}</ref><ref>Universitat Autònoma de Barcelona (4 March 2015) [http://www.sciencedaily.com/releases/2015/03/150304075334.htm Genetic study revives debate on origin and expansion of Indo-European languages in Europe] Science Daily, Retrieved 19 April 2015</ref>
 
== Gospodarstvo ==
Zelo malo naselij je bilo odkritih, ki bi omogočila tradicionalen pogled na to kulturo kot izključno nomadske pastirje. Stališče je bilo spremenjeno z nekaterimi dokazi o kmetovanju. Sledovi pire (pšenice), krušne pšenice in ječmena so našli na lokaciji kulture trakaste keramike pri [[BronocicewBronocicahBronocice|Bronocicah]] na jugovzhodu Poljske. Vozovi s kolesi (verjetno za vprego volov) so dokaz nadaljevanjenadaljevanja iz obdobja kulture lijakastih čaš.
 
Kravje mleko so sistematično uporabljali od 3400 pred našim štetjem dalje v severnem alpskem predgorju. Ovce so pogosteje gojili v zahodnem delu Švice zaradi močnejšega sredozemskega vpliva. Spremembe v ejtej regiji so nastale v starosti za zakol in velikosti živali, posebej za ovce, rejene za volno.<ref>{{cite journal | first = J | last = Schibler | title = The economy and environment of the 4th and 3rd millennia BC in the northern Alpine foreland based on studies of animal bones |journal = Environmental Archaeology | volume = 11 | issue = 1 | year = 2006 | pages = 49–64 | doi=10.1179/174963106x97052}}</ref>
 
== Grobnice ==
Skeleti so obstajalibili v ravnih grobovih ali majhnih gomilah v upognjenem položaju; kontinentalni moški je ležal na svoji desni strani, ženske na levi, z obrazi, usmerjenimi proti jugu. Na Švedskem in tudi v nekaterih delih severne Poljske so bili usmerjeni sever-jug, moški na levi strani in ženske na desni strani - tako obrnjen proti vzhodu. OriginalnoIzvirno je bila verjetno lesena konstrukcija, saj so grobovi pogosto postavljenihpostavljeni v linijivrsti. To je v nasprotju s prakso na Danskem, kjer so bili mrtvi pokopani pod manjšimi gomilami v več slojih po višini: najstarejši na dnu, občasno celo v treh slojih. Druge vrste pokopa so nišni grobovi na Poljskem. Grobni pridatki za moške so večinoma kamnita bojna sekira. Lončenina v obliki čaš in druge vrste so najpogostejši pridatki na splošno. Čaše so bile pogosto okrašene z vrvico, včasih z vrezi in drugimi oblikami.
 
[[Slika:Vanlig, sen skafthålsyxa, Nordisk familjebok.jpg|right|thumb|100px|Pozna bojna sekira iz Gotlanda]]
Približno sodobna kulturi zvončastih čaš, je imela podobne pogrebne običaje in skupaj sta zajemali večino zahodne in srednje Evrope. Čeprav je v glavnem povezana s kulturo trakaste keramike, je izvor ljudstev zvončastih čaš precej bolj nejasen in predstavljajoso enoena od skrivnosti evropske prazgodovine.
 
V apriluAprila 2011 so poročali, da so odkrili deviantne pokoppokope kulture trakaste keramike v predmestju Prage.<ref name="presstv.ir">{{cite news |title=Ancient burial site unearthed in Prague |url=http://www.presstv.ir/detail/173456.html|accessdate=8 April 2011 |newspaper=PressTV|date=6 April 2011}}</ref> Ostanki, verjetno moški, so ležali na enak načinenako kot ženski grobovi in jih niso spremljali posebni grobni pridatki.
[[Slika:Metallurgical diffusion.png|thumb|250px|Prodor metalurgije v Evropi in Mali Aziji. Temna območja so najstarejpanajstarejša.]]
 
== Podskupine ==
=== Kultura trakaste keramike ===
PrototipVzorec kulturkulture trakaste keramike, nemško ''Schnurkeramikkultur'', se nahajaje v srednji Evropi, predvsem v Nemčiji in na Poljskem in se nanaša na značilno eroobdobje keramike: zavita vrvica je bila vtisnjena v mokro glino, da bi ustvarili različne dekorativne vzorce in motive. Znana je, večinoma iz grobov in oba spola sta prejela značilno vrvično okrašeno lončenino. Vrv je vila ali iz [[lan (rastlina)|lanu]] ali [[Navadna konoplja|konoplje]].
 
=== Kultura enojnih grobov ===
SplošniSplošen izraz, uporabljen za vrsto pozno neolitskihpoznoneolitskih skupnosti v 3. tisočletju pred našim štetjem, ki živijo v Skandinaviji, severni Nemčiji in državah [[Beneluks]]a in ki si delijo način pokopa, je, da pokojnika običajno spremljaspremljajo bojna sekira, [[jantar]]nejeve kroglice in lončeni vrči. Kulturni poudarek na opremi za pitje je že značilen za zgodnje kulture lijakastih čaš, in se je pojavil s širjenjem tradicije trakaste keramike. Posebej na zahodu (Skandinavija in severna Nemčija), imajo čaše za pitje obliko štrleče noge in jo imenujemoimamomo za podskupino.<ref name=Fagan_Sherratt>{{cite book | title = The Oxford Companion to Archaeology | editor-first = Brian M | editor-last = Fagan | publisher = Oxford University Press | year = 1996 | isbn = 0-19-507618-4 | pages = 89, 217 | first = Andrew | last = Sherratt}}</ref>
 
=== Švedsko-Norveškanorveška kultura bojne sekire ===
[[Slika:Stridsyxekeramik.jpg|thumb|Keramika izs pokopališča Lilla Beddinge v Skåne, Švedska]]
Kultura švedsko-norveške bojne sekira ali kultura ''bojne sekire v obliki čolna'', se je pojavila okoli 2800 pred našim štetjem in je znana iz okoli 3000 grobov iz Skåne do Upplanda in Trøndelaga. Bojne sekire so bile v prvi vrsti statusni predmet. ObstajaZnačilni močnasta kontinuiteta in obrtna tradicija kamna in, zelo malo je dokazov o migracijahselitvah, vsaj ne nasilnih. Naselja na majhnih, samostojnih kmetijah, brez kakršne koli obrambe in zaščite so močan argument proti ljudem, ki naj bi bili agresornapadalci.
Približno 3000 bojnih sekir so našli inna lokacije soraznih porazdeljenekrajih po vsej Skandinaviji, redke so v Norrlandu in severni Norveški. Znanih je manj kot 100 naselij, njihovi ostanki so zanemarljivi, saj se nahajajoso na kmetijskih zemljiščih, ki se uporablja nepretrganouporabljajo doše danes in so bila posledično preorana. Einar Østmo poroča o mestihkrajih znotraj polarnega kroga na [[Lofoti]]h in na severu, kjer je današnji [[Tromsø]].
 
Kultura švedsko-norveške bojne sekire / ''Boat Axe'' kultura je temeljila na istih kmetijskih praksah kot prejšnja kultura lijakastih čaš, vendar je prihod kovine spremenil družbeni sistem. Tako je kultura lijakastih čaš imela kolektivneskupnostne megalitske grobove z veliko žrtvami v njih, kultura bojne sekire pa posamezne grobove s posameznimi žrtvami.
 
Nov pogled je bil namenjen kulturi leta 1993, ko je bila izkopana ''smrtna hiša'' v Turingu v Södermanlandu. Vzdolž nekoč močnih lesenih sten so našli ostanke približno dvajsetdvajsetih lončenih posod, šest delovnih sekir in bojne sekire, kar vse je iz zadnjega obdobja kulture. Tam so bili tudi upepeljeni ostanki najmanj šest ljudi. To je bila prvi najdba upepelitve v Skandinaviji in kaže tesne stike s Srednjosrednjo Evropo.
 
Konec kulturakulture bojnih sekir je bilabil mešanica kultur živinorejca in lovca- nabiralca in ena od redkih v tem obdobju, ki je zagotovila bogate najdbe iz naselij.
 
== Sklici ==