Meter: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zgodovina: slovnica, --zadeve, ki se ponavljajo |
m →Zgodovina: tn |
||
Vrstica 14:
Meter je osnovna enota merskega sistema, ki temelji na [[desetiški številski sistem|desetiškem številskem sistemu]], in je konec 18. stoletja začel nadomeščati številne tradicionalne enote dolžine. Prvič je bil uradno uveljavljen v [[Francija|Franciji]] med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]], kot poskus revolucionarjev v celoti preiti na univerzalni desetiški sistem pri merjenju (hkrati so predelali celo svoj [[Koledar francoske revolucije|koledar]]).
Pred uvedbo metričnega sistema so bile mere v pristojnosti oblastnikov, ki so zaradi tega obremenjevali trgovce s spremenljivimi standardi. Po razpadu večjih držav so bili lahko standardi določeni glede na mesto ali trg, isti standardi pa so bili tako izkoriščeni za nadaljnje davčenje.<ref name="Larousse"/><ref name="Nelson">{{cite journal|first=Robert A.|last=Nelson|title=Foundations of the international system of units (SI)|journal=[[The Physics Teacher]]|date=December 1981|pages=596–613|url=http://www.physics.umd.edu/deptinfo/facilities/lecdem/services/refs/refsa/Nelson-FoundationsSI.pdf}}</ref> Vedno večji obseg mednarodne trgovine pa je zahteval vedno bolj univerzalne mere, ki bi poenostavile komunikacijo, pa tudi denarno menjavo, saj bi se povečala varnost izmenjave. Mnogi so tako predlagali enotno mero,<ref>{{cite book|first=John|last=Wilkins|authorlink=John Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, And a Philosophical Language|location=London, UK|publisher=Gillibrand|year=1668|url=http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationLong.pdf}}</ref> ''{{lang|it|metro cattolico}},''<ref>{{citation|title=Misura Universale|year=1675}}</ref>
=== Definicija prek nihala ===
Vrstica 24:
[[Christiaan Huygens]] je opravil prvi poskus in ugotovil, da dolžina nihanja nihala s takšno polperiodo znaša 38 rijnlandskih palcev ali 39,25 angleških [[palec|palcev]] (zdajšnjih 997 mm).<ref>{{sktxt|Wilkins|1668|pp=191-192}}.</ref> Kmalu zatem pa so ugotovili tudi, da se dolžina sekundnega nihala zaradi vpliva spreminjajoče Zemljine težnosti s krajem spreminja. [[Jean Richer]] je leta 1671 izmeril 0,3 % razliko v dolžini med [[Cayenne|Cayennom]] v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]] in Parizom.<ref>{{sktxt|Poynting|Thomson|1907|pp=20}}.</ref> Absolutna razlika v dolžini je znašala 1,25 [[francoska linija|linij]] (2,8 mm). [[Ura]], ki bi v Parizu kazala prav, je v Cayennu izgubila vsak dan poltretjo [[minuta|minuto]].
Do francoske revolucije 1789 ni bilo praktičnega napredka za ustanovitev »univerzalne mere«. [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Talleyrand]] je leta 1790 pred ustanovno skupščino ponovno predlagal zamisel s sekundnim nihalom, da bi bila meritev definirana na [[geografska širina|geografski širini]] 45° severno, ki v Franciji poteka severno od [[Bordeaux|Bordeauxa]]
=== Poldnevniška definicija ===
| |||